Haag: Srbija mora spremeniti zakon in izpolniti obveznosti sodelovanja

Sodna zbornica haaškega sodišča je v primeru treh radikalcev danes sporočila, da mora Srbija nujno spremeniti svojo zakonodajo, da bi bila v skladu z mednarodnimi obveznostmi, med katerimi je tudi izpolnitev naloga za aretacijo in izročitev Petra Jojića, Vjerice Radete in Jove Ostojića, obtoženih nespoštovanja sodišča, poroča Tanjug, povzema NAP.

- Srbija ne more kazati na svojo domačo zakonodajo, da bi opravičila nespoštovanje svojih mednarodnih obveznosti. Če srbska domača zakonodaja ni v skladu z mednarodnimi obveznostmi, jo je treba nujno spremeniti tako, da zagotavlja skladnost s temi obveznostmi, je navedeno v odločbi, s katero se Srbiji nalaga izpolnjevanje obveznosti sodelovanja s sodiščem.

Sodna zbornica sodišča je v odločbi navedla, da Srbija po obvestilu z dne 18. maja, da je sodnik predhodnega postopka Višjega sodišča v Beogradu zaključil, da po srbskem Zakonu o sodelovanju s haaškim sodiščem niso izpolnjeni pogoji za izročitev in aretacijo radikalcev, ni pojasnila, kako bo ta odločitev vplivala na njeno obveznost sodelovanja s sodiščem.

Višje sodišče je zaključilo, da obstaja pravna obveznost Republike Srbije izročiti le obtožene za najhujša vojna zločine, genocid in zločine proti človeštvu, kar pri radikalcih ni primer, saj se jih bremeni nespoštovanja sodišča, torej vplivanja na priče v postopku proti vodji SRS Vojislavu Šešlju.

Čeprav navaja, da razume stališče Srbije, da je izčrpala vsa pravna sredstva za postopanje po nalogu sodišča za izročitev radikalcev in da v zvezi s tem ne more več storiti ničesar, sodišče opozarja, da je v osnovi tega primera vprašanje, ali je država dolžna sodelovati s sodiščem v vseh primerih ali le v tistih, ki se nanašajo na kršitve mednarodnega humanitarnega prava.

Z analizo 29. člena Statuta sodišča je sodna zbornica zaključila, da je Srbija dolžna sodelovati "po vsaki prošnji za pomoč", tudi v primerih, ki se nanašajo na nespoštovanje sodišča.

Prav tako je opozorilo, da čeprav nespoštovanje sodišča ni statutom opredeljeno kot kaznivo dejanje, praksa sodišča "močno utrjuje", da se pristojnost sodišča razteza tudi na kazniva dejanja nespoštovanja sodišča, da se ne bi ovirala njegova vloga.

Haagško tožilstvo je Radeto, Jojića in Ostojića obtožilo, da sta pritiskala na dva priči tožilstva, da pričata v korist Šešlja, jima ponujata protisodbe.

Šešelj je bil marca s prvostopenjsko sodbo haaškega sodišča oproščen vseh obtožb za vojne zločine na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini med vojnimi spopadi ter za izgon Hrvatov iz Vojvodine, je navedeno v poročilu Tanjuga.