.jpg.webp)
Predsednik Kosova Hašim Tači je v avtorskem članku za nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung zapisal, da verjame, da bi bil "podpis končnega sporazuma o normalizaciji in spravi" med Kosovom in Srbijo dosežek.
Ta "zgodovinski sporazum bi moral vključevati tudi medsebojno priznanje kot edino pot, s katero bi se za vedno končali vsi nesporazumi" – je sporočil Tači, poroča portal Kossev.
- Kosovo in Srbija že več kot šest let potekata pogajanja pod okriljem Evropske unije in ob močni podpori Združenih držav Amerike, s prizadevanji za normalizacijo odnosov. Vendar pa moramo priznati, da so bili na tej poti narejeni veliki koraki, vrhunec pa je bil dosežen s podpisom Prvega sporazuma o načelih upravljanja in normalizaciji odnosov med Kosovom in Srbijo leta 2013. Popolna normalizacija pa ostaja nedosežen cilj.
Obe državi in naša naroda si prizadevata za izgradnjo boljše prihodnosti, v kateri so vsi v celoti vključeni v evropsko družino (v primeru Kosova tudi v evroatlantske družine) in prihodnost, v kateri uživajo višji življenjski standard in blaginjo, ki se razlikuje od trenutne realnosti. Vendar pa je te cilje težko doseči ob vztrajanju pri jedru zamrznjenega konflikta med našima državama.
Do zdaj sta imela Kosovo in Srbija tri kroge mednarodnih pogajanj: v Rambouilletu leta 1999, na Dunaju od 2005 do 2007 in zdaj v Bruslju – od leta 2011. Bil sem del vseh pogajanj in s ponosom lahko rečem, da se je Kosovo vedno strinjalo s sporazumi, posredovanimi s strani mednarodne skupnosti. Srbija pa ne priznava neodvisnosti Kosova in še naprej postavlja številne ovire, da bi škodovala našim poskusom mednarodnega krepitve položaja Kosova.
Zaradi tega sovražnega odnosa je srbska želja po vstopu v EU še vedno negotova. Tako sta državi blokirani in njuna evroatlantska prihodnost je odvisna od njune sposobnosti, da dosežeta končni zgodovinski sporazum o normalizaciji odnosov in spravi.
Pogajanja v Bruslju so se zavlekla. Sporazum iz aprila 2013 je bil politični triumf, vendar je od njegovega doseganja minilo štiri leta, nekatere točke sporazuma pa še vedno niso bile izvedene.
Medtem ko je bila tehnična narava predpogoj za začetek pogovorov, je zdaj čas, da se soočimo z znanim problemom; vprašanji, ki otežujejo izvajanje tehničnih sporazumov – pomanjkanje sprave in medsebojnega priznanja.
Zaupanje v pogajanja je pod vprašajem, tudi ko napredujemo na določenih področjih, saj je vsakemu opazovalcu teh pogovorov jasno, da je antagonizem med državama tako očiten, kot je bil vedno. Na primer, medtem ko so pogovori v Bruslju privedli do sporazuma o sodelovanju Kosova v regionalnih organizacijah, Srbija še naprej vodi močno kampanjo proti zahtevam Kosova po včlanitvi v mednarodne organizacije, celo takrat, ko bi od teh včlanitev (zahteva za UNESCO) imelo korist tudi kulturno dediščino Srbske pravoslavne cerkve na Kosovu ali kosovski Srbi.
Vsi postopni uspehi pri posameznih točkah so bili pomembni. Vendar pa bi se z današnjim tempom naši odnosi normalizirali morda šele čez 100 let. Postalo je jasno, da je čas za večjo in jasnejšo vizijo ter za vodstvo, ki bo za vedno rešilo vprašanja med nami.
Osnovno vprašanje je seveda to, da se še naprej vidimo kot nasprotnike. To, da svoje globoke delitve skrivamo pod preprogo, ni rešitev in ne bo privedlo do sprave. Ne moremo se spraviti s tem, kam gremo, če imamo osnovne nesporazume glede tega, od kod prihajamo. To je tudi razlog, zakaj sem podvojil prizadevanja pri obravnavanju nekaterih najtežjih vprašanj v zvezi z našo preteklostjo – z ustanovitvijo Komisije za resnico in spravo.
Verjamemo, da bi bil podpis končnega sporazuma o normalizaciji in spravi med našima državama dosežek. S tem bi se mirno poti rešili vseh nesporazumov. Končno bi zgodovinski sporazum med Kosovom in Srbijo moral vključevati tudi medsebojno priznanje kot edino pot, s katero bi se za vedno končali vsi nesporazumi.
Doseganje tega končnega cilja je izjemno težko za obe državi in zahteva pogumno in pametno vodstvo. Močno verjamem, da je vodstvo, tako na Kosovu kot v Srbiji – zavezano temu, kar narod pričakuje od nas – da dosežemo mir med nami. Da bi se to zgodilo, moramo vsi biti ustvarjalni in pripravljeni na nadaljnje kompromise. Vsem mora biti jasno, da je to treba storiti zaradi stabilnega miru naših narodov in prihodnjih generacij.
Tako kot končna rešitev naših konfliktov priznava zgodovinske in sedanje realnosti, se mora ukvarjati tudi z zahtevami prihodnosti. Prihodnost Kosova, pa tudi Srbije, kot tudi preostalega dela Balkana je v tem, da bomo v Evropski uniji drug drugemu sosedje prijatelji. Prepričan sem, da sta normalizacija in sprava prvi korak pri osvoboditvi od bremena preteklosti in korak, ki nas bo vodil k svetlejši prihodnosti. Jasno je, da ko tako ravnamo, mora Evropska unija priznati naša prizadevanja, in ko mi v našem delu Evrope spreminjamo hitrost, bi se morala hitrost spremeniti tudi v vlaku sprejema v Bruslju in glavnih evropskih mestih. Zagotoviti moramo, da nam "zadnji vlak" za stabilen mir ne uide – je zapisal Tači.
Prevod besedila iz nemščine je bil prevzet z uradne spletne strani kosovskega predsednika
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija























