Hasečić: Posiljene ženske potrebujejo sodišče, dokler so v sodni dvorani, ko pa odidejo, postanejo skrb nikogar!

Danes obeležujemo Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami, ki ga aktivistke proti nasilju v družini obeležujejo od leta 1981, poroča novinska agencija Patria.

Na desettisoče žensk je bilo posiljenih v vojni, pravico pa še danes iščejo, saj država malo stori, da bi posiljene ženske zaščitila in vsaj poskusila zagotoviti kolikor toliko normalen nadaljevanje življenja.

Predsednica Združenja "Žena-žrtev vojne" Bakira Hasečić za Patrijo pravi, da so s svojim bojem, pravico in resnico prisilile izvršno in zakonodajno oblast, da v Zakon o civilnih žrtvah vojne vključijo posebno kategorijo.

- Na ta način smo uredile svoja vprašanja, če že ne drugega, da imajo ženske, ki nimajo dohodkov in niso zmožne nadaljevati delovnega razmerja, osnovna sredstva za zdravljenje. Kar zadeva kakšne nadaljnje programe, ne vidim, da bi BiH pokazala zanimanje za reševanje številnih problemov, tako naših kot naših družin, ki so prav tako žrtve, ker so vse preživele z nami – pravi Hasečić.

Opozarja, da v današnji Daytonski BiH ne vidi možnosti za kakšno izboljšanje.

- Za naša vsakodnevna pričevanja iz oči v oči z vojnimi zločinci nihče nima posluha ali razuma in ne vemo, kaj je žrtev in kaj zločinec. Sodišču smo potrebne, dokler smo na sodišču, ko pa odidemo, postanemo skrb nikogar. Država se je postavila na stran vojnih zločincev, imajo pravico do dveh odvetnikov, njihove strani jih dojemajo kot heroje, financirajo jim otroke in družino, jim dajejo štipendije in zagotavljajo popolno materialno podporo, medtem ko so na prestajanju kazni. Torej žrtve ostajajo žrtve brez pravice do odškodnine, reparacije materialne in nematerialne odškodnine – dodaja Hasečić.

Sicer je na stotine posiljenih žensk pričalo, obstajajo pa ženske, ki so bile 15-krat priče, vse to pa vodi v nove travme.

- Ko pričate v postopku proti kakšnemu vojnemu zločincu, ta izjava ni stalna, ampak vsako novo aretiranje koga drugega pomeni nova pričevanja in mi smo utrujene od tega. Organizirale smo se in z zahvaljujoč pilotnim projektom in fundaciji "Lokalne demokracije" smo zagotovile psihologa za podporo pred, med in po pričevanju, pa tudi pravnika, ki uspejo okrepiti žrtev za to, kar jo čaka – pojasnjuje Hasečić.

Rešitev v vsem Hasečić vidi v tem, da se mora uveljaviti državna strategija prijetja vojnih zločincev in da jih v enem letu vse ujamejo, ne glede na versko in narodno pripadnost.

- Vendar, ko vidimo, da še nimamo niti zapora za vojne zločince, ni čudno, da jih izpuščajo, da se branijo s prostosti. Še huje je, ko je on na prostosti, ti pa si dajal izjavo. Dokler je on na prostosti, ne moreš oditi na predvojno prebivališče, ne moreš se vrniti niti narediti kakršnega koli koraka, da ne govorimo o vikend izpustih na prostost. Vidimo, da jih izpuščajo na neke pogojne prostosti, verjetno mislijo, da se bo spet začela vojna, da bi videli, ali bodo ponovno posiljevali, klali in ubijali. To se mora zakonsko rešiti, ker mora žrtev vsakodnevno dvigovati svoj glas in opozarjati na nepravilnosti, krivico in zlorabo kazenskega zakonika – je poudarila Hasečić.