Kaos izobraževalnega sistema: Več avtorjev kot učencev

Kar 33 učbenikov različnih avtorjev je odobrenih za prvošolce v šolah v Federaciji BiH v šolskem letu 2019/2020, medtem ko je na primer za četrti razred osnovne šole na voljo 51 učbenikov. Kateri je najboljši učbenik in iz katerega bodo otroci najbolje in najlažje osvojili snov - nihče z gotovostjo ne more reči!

Založniki in avtorji se razlikujejo od šole do šole. Učenci in starši o tem seveda ne odločajo. In to je povsem legitimno. Toda, če bi le nekdo strokovnjak in s pedagoškega vidika znal pojasniti, zakaj se v eni šoli uporablja ravno 'Moja okolica' avtorja Zinaida Livnjaka, ne pa 'Moja okolica' avtorice Medihe Pašić, ali obratno?

Ali je treba posebej poudariti, da tudi cena učbenikov ni enaka, saj boste en učbenik plačali osem KM, za isti razred, isti predmet, le drugega založnika in v drugi šoli, pa boste morali odšteti 11 KM.

Prodajalec v knjigarni bo na vaše nezadovoljstvo skomignil z rameni in pojasnil, da ni kriv in da ceno določa založnik.

In kdo nadzoruje založnika? Ali obstaja sistem nadzora v Bosni in Hercegovini?

Skupščina Kantona Sarajevo je sprejela Zakon o učbenikih, ki predvideva izključno uporabo samo enega učbenika za en učni predmet v eni generaciji, uporaba zakona pa se bo začela šele v šolskem letu 2020./2021.

Zakaj nihče ne bo odgovarjal za norost, v kateri brat starejše sestre že zdaj ne more podedovati učbenika, ali kjer se prijatelji iz ene generacije, iz istega nogometnega kluba in iz istega mesta v šolskih klopeh učijo različno?

Da Bosna in Hercegovina nima sistema, ki bi učencem ponudil najboljše izobraževanje, sem spoznala po objavi besedila, da otroci iz Glavatičeva nimajo prevoza do šole, po katerem pa se mi je javila ravnateljica osnovne šole, da ovrže besedilo in pove, da gre za srednješolce, srednja šola pa, kot nas uči ravnateljica, ali ni obvezno izobraževanje?!

Torej, za ravnateljico je pomembneje, da pred javnostjo upraviči vladajočo lokalno oligarhijo, kot pa da otrokom zagotovi osnovno pravico – pravico do šolanja.

Izobraževanje ima v vsaki družbi pomembno funkcijo. Zaradi pomena izobraževanja si vsaka država in oblast v njej želi določiti njegovo koncepcijo in vsebino, da bi prek najmočnejšega instrumenta družbene percepcije in oblike socializacije posamezniki sprejeli vrednote in norme sistema.

Kdor je vsaj malo preučeval sociologijo, ve, da je šola most med družino in družbo kot celoto. Šola pripravlja otroka na njegovo vlogo v družbi. Izobraževanje je pravzaprav izraz družbenega sistema. V BiH sistem odpoveduje, nove generacije pa kot takšen kaos razumejo kot sistem, kar nas vodi v prepad človeške civilizacije.