(Patria) - V BiH imamo danes varnostno-politično krizo, je poudaril uvodničar današnje seje Kroga 99 Enver Halilović, nekdanji rektor Univerze v Tuzli.
Halilovićev nagovor prenašamo v celoti:
(a) V danih odnosih med vodstvom Republike srbske in državnimi oblastmi gre za klasičen secesionistični državni udar na ustavno pravno suverenost in ozemeljsko celovitost BiH. Suspendirani so: Ustava BiH, Sodišče in Tožilstvo BiH, Državna agencija za preiskave in zaščito. To je šolski primer odcepitve dela ozemlja od ostale države, kar je praktično, secesionistički protidržavni varnostni akt.
(b) Zahteva HDZ BiH za tako imenovano legitimno predstavljanje in volitve, je separatistična zahteva v imenu enega naroda, ki lahko v neki fazi prav tako preraste v varnostni problem. Politični predstavniki HDZ, člani vodstva represivnih organov oblasti, ne podpirajo privedbe vodstva RS pred sodišče.
V obeh krizah v BiH sta neposredno vpleteni sosednji državi Srbija in Hrvaška, kot podpisnici Daytonskega sporazuma, na podlagi njunih tako imenovanih posebnih odnosov z entitetami BiH. Svoje nacionalne interese v BiH, tako imenovano zaščito daytonskih pristojnosti RS oziroma zagotavljanje tako imenovanih legitimnih interesov Hrvatov, so internacionalizirale na vse naslove po svetu.
Vojna etno-politična ideja daytonske ustave o treh etno-bioloških narodih v BiH je uradna, ustavno-pravna platforma permanentne bosansko-hercegovske politične krize postdaytonske Bosne. Ustava BiH postavlja narode v medsebojno konfrontacijo in v njej iščemo mehanizme njihove medsebojne zaščite v medetničnem in entitetskem vetu. Iz aktualne varnostno-politične krize se ne more trajno iziti z mehanizmi etnično-entitetske ustave BiH in delovanja državnih institucij, zgrajenih na etnični ustavi. To potrjujejo in kažejo zamenjava Prlića, na eni strani, kot tudi Poplašena in Šarovića, na drugi strani. Namesto njih, po njihovih zamenjavah, na istih projektih danes delujeta in delujeta Čović in Dodik.
Državni administrativno-institucionalni organi oblasti, sodišče, policija, oborožene sile BiH niso konstituirani, niti vodstveno niti v strukturi zaposlenih, na funkcionalnih načilih dela in sposobnosti izvajanja nalog, zaradi katerih obstajajo.
Glede na sodbe Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu o značaju vojne v BiH 1992-1995, njegove sodbe o dveh združenih zločinskih podvigih, dosedanjo prakso delovanja BiH na Daytonski ustavi, šest sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, sodbe Ustavnega in drugih sodišč v BiH, aktualno politično-varnostno situacijo v državi, menim, da je sprememba diskriminatorne, etnopolitične Ustave BiH v državljansko demokratsko ustavo edina pot trajne rešitve izgradnje politično-pravnega reda Bosne in Hercegovine.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
