Halilović: Obilježavanje skupnega praznika Rs in Srbije je pravna in politična agresija na BiH, ki postavlja pod vprašaj Dayton

(Patria) - Srbija do BiH nima sosedskih odnosov, kakršni bi morali biti. Njeni vzporedni odnosi z entiteto BiH Rs so še očitnejši po "vsesrbskem zboru", na katerem je bilo napovedano še močnejše povezovanje Srbov v regiji.

O odnosu Srbije do BiH, pa tudi o političnih aktualnostih v naši državi, je sinoči v oddaji '7plus' televizije Hayat govoril nekdanji diplomat in profesor Enver Halilović.

- Razmere so precej težke in zelo resne. Zdi se mi, da se je končalo eno obdobje srbske in srbijanske politike do BiH, in da se odpira drugačno in novo.

To je treba gledati skozi prizmo oblikovanja oblasti in izključitve SNSD-ja iz oblasti na ravni BiH. Treba je gledati tudi v kontekstu splošne mednarodne politike, še posebej v kontekstu nepredvidljive politike Donalda Trumpa do Evrope, še posebej do Balkana.

To je resen politični trenutek v BiH in politični akterji, torej elita, morajo biti tega zavedni in najti ustrezen resen odgovor. Ne smemo dovoliti kakršne koli improvizacije - poudarja Halilović.

Napovedano je skupno srečanje, oziroma proslava Sretenja entitete BiH Rs in Srbije. Halilović pravi, da je to uresničitev "vsesrbskega zbora", katerega cilj je pripojitev entitete BiH Rs, oziroma priključitev Srbiji.

- Dodik in Vučić sta v podobni situaciji. Še posebej, ker je konec politične kariere Dodika zelo očiten. Izčrpal je vse možne odnose agresivnega obnašanja do BiH, ves čas pa mu je pomagala srbska vlada, pa tudi Putin in desničarski politiki v Evropi.

Sretenje za BiH ni nikakršen državljanski, temveč verski praznik. To je povezovanje s vojsko iz balkanskih vojn, po katerih nismo doživeli osvoboditve v prvi Jugoslaviji v primerjavi z osmanskim obdobjem.

Praznovanje skupnega praznika vojske Rs in Srbije je nekakšna praktična implementacija deklaracije "vsesrbskega zbora", nekakšen akt pripojitve Rs s strani Srbije. To je politična in pravna pripojitev Rs, oziroma priključitev Rs Srbiji.

To je nekaj, kar žal ni bilo ustrezno obsojeno ne v BiH, ne v mednarodni skupnosti. To je dejansko pravna in politična agresija na BiH, ki neposredno postavlja pod vprašaj Daytonski sporazum - meni Halilović.

Poudarja, da bo Dodik, če bo odšel s politične scene Bosne in Hercegovine, ostal pomemben dejavnik v Rs.

- Še vedno bo ostal dejavnik v Rs, ki bo resna ovira v državnih institucijah. Naša politična elita mora razumeti, da je zakon, oziroma pravo, ena raven urejanja odnosov, politika pa druga.

Politika ne more biti vedno ovirana s pravnim redom, še posebej, če ni etična. Zakoni ne morejo biti končna prelomnica za politično delovanje - je dodal Halilović.