Halilović in Veseli: Pričevalci trdijo, da Kibe ni bil poveljnik, Elfeta je bila v civilu in je pomagala ranjenim

Pred sodiščem BiH se je danes nadaljevala glavna obravnava v primeru proti Sakibu Haliloviću in Elfeti Veseli, piše novinarska agencija Patria.

Sodišče je zaslišalo tri priče tožilstva BiH, med njimi tudi Slađano Crkvenjak, sestro Slobodana Stojanovića, umorjenega dečka. Tožilec Miroslav Janjić v tem postopku dokazuje, da sta obtožena med vojno in oboroženim spopadom med VRS in Armado BiH v vlogi poveljnika voda (Sakib Halilović) in vojakinje (Elfeta Veseli), pripadnice diverzantskega voda poveljstva združenih enot Liplje, Kamenica, ravnala v nasprotju s pravili mednarodnega humanitarnega prava, kršila določbe Ženevske konvencije o ravnanju z civilisti med vojno in zagrešila vojno zločin nad mladoletno žrtvijo srbske narodnosti.

Crkvenjak je povedala, da je njen brat julija odšel od njih iz spodnjega dela Kamenice v njihovo hišo v zgornjem delu, kjer so imeli nadzor muslimani.

- Oče je poskušal stopiti v stik s muslimanskimi sosedi preko megafona, ki so nam povedali, da je Slobodan v redu, da je bil premeščen v Tuzlo z njihovimi otroki. Vendar smo resnico izvedeli, ko je bilo določeno število muslimanov ujetih in privedenih v Vlasenico. Moja mati je šla govoriti z njimi in oni so govorili, da je Slobodan mrtev, da ga je ubila ženska albanskega porekla in da je njen oče gozdar – je povedala Crkvenjak.

Nadalje je povedala, da je kasneje v letu 1993, ne ve točno meseca, bila poklicana, da gre z materjo identificirati truplo.

- V gasilskem domu smo naleteli na grozljiv prizor. Na mizi je bilo to truplo, ni bilo tkiva, glava je bila ločena od telesa. Na strani je bil moder plašč. Bili sta še dve trupli. Prepoznali smo ga po višini. Pokopali smo ga in kasneje smo poslušali iste zgodbe, da je to storila iz maščevanja ta Albanka, ker ji je bil oče ubit. In ko se je vojna končala, so pripovedovali iste zgodbe, to so pripovedovali naši sosedje, muslimani. En sosed je rekel, da so ga odpeljali iz njegove hiše, ko je bil on na liniji, in je rekel mojemu očetu: „Ilija, ne bi ga pustil odpeljati.“ Ne spomnim se, kako se imenujejo ti sosedje, vendar so zgodbe iste, da je Elfeta Veseli ubila Slobodana – je povedala Crkvenjak, ki je potrdila, da njen oče Ilija ni bil prisoten med identifikacijo.

Na vprašanje odvetnice Mirne Delalić, ali je seznanjena, kje je bilo najdeno truplo Slobodana, da je to hrib Žlijebac 10 kilometrov od Kamenice, in da je bil najden z še dvema vojakoma, je priča povedala, da ji ni znano.
Delalićeva je prav tako predstavila izpoved Crkvenjakove iz leta 2015, dane v SIPA-i leta 2015, kjer priča ni omenila imena Elfete Veseli.

- Možno je, da nisem omenila – je dejala Crkvenjak.

Dva druga priče, Izet Karić in Abdulgafer Alihodžić, sta potrdila, da nista bila pripadnika nobene enote, temveč prostovoljca, ki sta se leta 1992 iz Tuzle odpravila proti Cerski, Snagovu in drugim krajem z željo pomagati civilistom. Alihodžić nima vojaške knjižice niti ni bil nikoli pripadnik Armade RBiH, medtem ko ima Karić potrdilo, da je od 15. aprila 1995 pripadnik Armade.
Karić je povedal, da je enkrat videl dečka in da je slišal o njegovem stradanju, in sicer tri zgodbe, da ga je Edin Osmanović odpeljal in spustil čez linije, da je deček sam pobegnil, slišal pa je tudi, da ga je ubila Elfeta.

- Osmanović mi je pripovedoval, da je Elfeta ubila dečka, vendar je bil narkoman in je bil ljubosumen, ker sem se takrat zabaval z Elfetom – je dejal Karić.

Ta priča se je celo sprla s tožilcem Janjićem, zato je javnost lahko slišala dele načina zasliševanja te priče. Karić je tožilcu sporočil, da želi vedeti, kdo je ubil 40 ljudi, njegovih sorodnikov, 14 otrok...

- Vi ste mi povedali, ali boste njihova imena. Jaz poznam njihova imena, dajte mi krivca in odgovorne – je dejal Karić.

Alihodžić je od prej poznal Veseli iz Vlasenice in je dejal, da nikoli ni slišal, da ga je Elfeta ubila, in da ne verjame, da bi to sploh lahko storila. Pojasnil je, da je bil Halilović vodja poti, ker je poznal ozemlje, vendar ni bil poveljnik. Kot je dodal priča, je bila v skupini tudi ženska Elfeta, ki jo je poznal od prej, povedal je tudi, da jo je kasneje videl, vendar je bila v civilni obleki z begunci.

- Halilovića sem pustil v Snagovu, nekje leta 1993 pa sem ga ponovno videl v Tuzli. On nam ni izdajal ukazov, on nam je kazal pot… Elfeta ni nosila orožja, da je ubila nekega dečka pa nisem slišal in mislim, da tega ona ni mogla storiti – je povedal priča, medtem ko je odgovarjal na vprašanja obrambe.