Halep: Popolno uničenje

PIŠE: AKADEMIK ESAD DURAKOVIĆ

Halep je absolutna tragedija. Apokaliptičen je. Halep je bil v zgodovini arabsko-islamske kulture eden največjih kulturnih in znanstvenih središč celotnega tega impresivnega univerzuma. Iz časa, ko sem ga obiskal, ga pomnim kot mesto, ki je v urbanističnem smislu in po kulturnem univerzalizmu resnično vredno Šeherzadinega literarnega univerzuma. To sem občutil osebno: ko se znajdete v Damasku, v Halepu, na tleh predvojne Sirije, preprosto postanete zavedni, da je prav na teh tleh domovina civilizacij.

Toliko bolj je monstruozno to popolno uničenje, ki ga »moderni« svet v svojevrstnem poganstvu izvaja nad to postojanko lastne civilizacije in kulture. Danes se tam uničuje vse. Ostaja samo groza, prav tako »vredna« Šeherzadinega sveta, a tokrat v negativnem smislu.

Halep je žrtvovan, uničen je urbanistično, kulturno, uničen je na humanitarnem področju. Gre za popolno uničenje, na katerega poseben vidik želim tu opozoriti, poleg tistih, ki so tako očitni.

V Halepu so bili množično žrtvovani civilisti, in to je največja tragedija, saj je vsako življenje Božji čudež v dobesednem smislu in je vsako človeško bitje univerzum, vreden najvišjega spoštovanja. Vendar v Halepu danes zmaguje tudi politično hinavščina Sveta skupaj z vsemi drugimi vrstami uničenja; na primeru Halepa, oziroma našega odnosa do njegovega trpljenja, se kaže, koliko lahko mediji ponarejajo resnico in s tem omogočajo prihodnja uničenja.

Namreč, v teh dneh se je svet zaradi uničenja Halepa in trpljenja njegovih civilistov dvignil na noge. Z veliko pravico! Toda poanta je v tem, da se obsojajo »Asadove sile« kot domnevno genocidne, celo okupatorske sile, ki so krive za vse, kar se tam dogaja... Tako se amnestira tista »satanska sila«, ki se imenuje ISIL, al-Qaida in druge, ista sila, ki se na drugih njenih bojiščih preganja in satanizira.

Tukaj, v Halepu, se ta zdaj predstavlja kot žrtev. Kakšno hinavščino! Ko so uporniki vseh vrst, v vsakem primeru »isilovskega tipa«, osvajali Halep, prav tako uničujoč in kolječ, se ni dvigala takšna hrupa po svetu, ker so bili na nalogi strmoglavljenja al-Asadovega režima, ki je bil cilj zahodnih sil, ki so pravzaprav konstruirale monstruozni ISIL in druge uničevalne sile po Siriji. Zdaj, ko ta sila, ki je imela nalogo uničiti legitimni sistem v Siriji, doživlja poraz, svet sočustvuje z njo, a na perfiden način: navidezno skrbjo za civiliste, za katere niso skrbeli, ko so jih zatirali surovi uporniki, oboroženi do zob od zunaj.

To je vrhunsko hinavščino politike zahodnih držav. In prav preko novinskih agencij iz teh držav prihajajo do nas informacije iz Sirije in vplivajo na oblikovanje našega mnenja, stališča, čustev...

ISIL (in njemu bratske uporniške formacije) je vojaški, etični, religijski in ideološki monstrum. Najbolje se vidi odnos Zahoda do njega prav zdaj, ko se brutalni uporniki umikajo iz Halepa.

Žrtve so v vsakem primeru civilisti. Zaradi njih je treba žalovati, jim pomagati, a – vedno in ne samo takrat, ko so žrtve napadov al-Asada. Zahod je – ne sme se nikoli pozabiti – pripeljal do vsega tega v Siriji. Poznam to deželo. Bila je čudovita, tolerantna, MIRNA, ljudje v njej kultivirani, izobraženi, celo plemeniti, resnično, zdaj pa je vse to uničeno – do pepela.

Uporništvo v Siriji, njena strašna vojna, je uvoženo; je rezultat izključno zunanjih vplivov. Ne opravičujem nobenega zločina, nikogaršnjega, zlasti ne nad civilisti, o čemer sem že govoril na začetku tega besedila, vendar se postavlja vprašanje: kakšna je to logika in kakšna etika vsiljevati mnenje/stališče, da al-Asad izvaja okupacijo Halepa?! On je legitimni predsednik Sirije, ki osvobaja to znamenito mesto v lastni državi, ki so ga okupirale mednarodne sile, znane pod imenom »uporniki«.

Sircem in al-Asadu je bilo vse to vsiljeno. Vendar niti ta brutalna dejstva ne dopuščajo zločinov nad civilisti, tako kot niso bili dopuščeni tistim, ki so okupirali Halep.

Torej, v Halepu je poleg vsega ostalega žrtev tudi resnica, objektivnost, etičnost, politična načelnost... Vse. Žrtvovano je tudi svetovno javno mnenje s selektivnim predstavljanjem »resnice«. V tem predstavljanju na žalost tudi civilisti niso vedno žrtve istega »reda«.

Tako dramatično žrtvovanje vseh načel in vseh univerzalnih vrednot – in to s strani Zahoda predvsem in ob samouničevalnem ponarejanju islama v samem muslimanskem svetu – ne more miniti brez dramatičnih posledic tudi za druge države, za Svet na splošno.