Hahn: Daytonska logika ni v skladu z bruseljsko

BRUSELJ, (Patria) - Evropski komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn je v intervjuju za revijo Politico dejal, da je projekt širitve Evropske unije na celotni Zahodni Balkan „zgodovinska misija“. Vendar pa se zdi, da nobena od šestih držav regije vsaj še sedem let ne bo pripravljena na vstop v Unijo, celo ta rok pa se zdi ambiciozen.

Črna gora in Srbija, dve državi, ki sta leta 2014 začeli pristopna pogajanja, sta s strategijo širitve Evropske komisije iz februarja letos dobili možnost vstopa v EU leta 2025. Vendar pa nekatere države, vključno s Francijo, menijo, da bi se morala Unija najprej reformirati, preden bi sprejela nove članice.

- Moje stališče je morda nekoliko drugačno od stališča francoskega predsednika Macrona. Morda ga lahko prepričamo, da se lahko obe stvari naredita vzporedno – je dejal, pri čemer je namignil na proces notranje reforme EU in njene širitve.

Glede preostalih dveh držav, ki sta prepoznani kot kandidatki, Makedonije in Albanije, je komisar Hahn „zelo prepričan“, da bosta prihodnje leto odprli svoja prva poglavja, kot je obljubil Svet EU. Dodal je, da se je v obeh državah začel postopek pregledovanja.

- To je zelo obsežno delo in upam, da ga bomo lahko zaključili v obdobju, ki ne bo daljše od enega leta ali 14 mesecev. Cilj je, da vse države članice dajo zeleno luč sredi prihodnjega leta – je sporočil Hahn.

Bosna in Hercegovina ter Kosovo, državi (od katerih je status ene še vedno sporen), ki do zdaj nista bili prepoznani kot kandidatki, se soočata z resnejšimi izzivi.

- BiH živi po tako imenovani „daytonski“ logiki. In ta ni v skladu z bruseljsko logiko – je dejal Hahn, pri čemer je namignil na fragmentiran politični sistem, ki temelji na Daytonskem sporazumu iz leta 1995.

Na drugi strani mora Kosovo, poleg zahteve po normalizaciji odnosov s Srbijo, tudi zbirati manj prihodkov s carinami, saj to ni v skladu z enotnim trgom EU, opozarja Hahn.

Komesar je izpostavil tudi vse večji vpliv Kitajske v regiji. Izpostavil je pomembne naložbe v infrastrukturne projekte, na primer avtocesto v Črni gori, ter privlačnost „kombinacije kapitalizma in politične diktature“ kot vidike, ki lahko vodijo do bolj izrazite vloge te vzhodnoazijske sile na Zahodnem Balkanu.

- Mislim, da se moramo zavedati kitajskih strateških konceptov in se ustrezno odzvati. Mislim, da bo to eden velikih izzivov za Evropo – je zaključil Hahn, poroča EWB.