Haag: Jutri izrek sodbo Miloševićevim ključnim igralcem Stanišiću in Simatoviću

Haško sodišče bo v torek, 15. decembra, izreklo pravnomočno sodbo nekdanjemu šefu DB Jovici Stanišiću in njegovemu pomočniku Franku Simatoviću, znanemu kot Frenki, obtoženima za zločine nad Bošnjaki in Hrvati v prebivalstvu Hrvaške in BiH, 1991–95, poroča novinska agencija Patria.

S prvostopenjsko sodbo, izrečeno 29. maja 2013, je sodišče Stanišića in Simatovića oprostilo krivde po vseh točkah obtožnice. 

Stanišić in Simatović, ki sta bila na začasni prostosti v Srbiji, sta se v pripor sodišča vrnila novembra, da bi mesec dni kasneje prisostvovala izreku končne sodbe. 

Na prvostopenjsko oprostilno sodbo je tožilstvo Haškega sodišča vložilo pritožbo 28. junija 2013, zahtevajoč, da jo pritožbeni senat v celoti spremeni in Stanišića ter Simatovića spozna za kriva po vseh točkah obtožnice. 

Ta zahteva so tožilci ponovili tudi med obravnavo njune pritožbe julija letos. 

Zagovorniki Stanišića in Simatovića so takrat od pritožbenega senata zahtevali, naj pritožbo zavrže in potrdi oprostilno sodbo. 

S prvostopenjsko sodbo, sprejeto s preglasovanjem sodnikov, je sodišče ugotovilo, da Stanišić in Simatović nista kriva preganjanja na rasni, verski in politični podlagi, umorov, deportacij in prisilnega preseljevanja hrvaških in bošnjaških civilov. 

Kot nedokazan je večina sodnikov zavrnila tudi navedbo obtožnice, da sta bila Simatović in Stanišić udeleženca v združenem zločinskem podvigu, katerega cilj je bil trajno in nasilno odstranjevanje nesrbov z velikih delov ozemlja Hrvaške in BiH, ki bi bili nato vključeni v združeno srbsko državo. 

Po obtožnici je bil na čelu tega zločinskega podviga takratni predsednik Srbije Slobodan Milošević. 

S prvostopenjsko oprostilno sodbo je bilo ugotovljeno, da sta Stanišić in Simatović opremljala, urila, financirala, nadzorovala in na bojišča na Hrvaškem in v BiH pošiljala "rdeče baretke" – ki so kasneje prerasle v Enoto za specialne operacije SDB. 

Ta enota je skupaj s Srbsko prostovoljsko gardo Željka Ražnatovića Arkana, milico SAO Krajine in drugimi silami "storila zločine deportacije in prisilnega preseljevanja na številnih lokacijah na Hrvaškem in v BiH", je ugotovitev sodbe. 

Razpravni senat je prav tako ugotovil, da so te formacije in "škorpijoni" "storili veliko število umorov Hrvatov, Bošnjakov in drugih nesrbov na Hrvaškem in v BiH". 

Po sodbi so "rdeče baretke" storile umore in deportacije v Bosanskem Šamcu ter prisilno preseljevanje nesrbov v Doboju spomladi 1992, vendar Stanišić in Simatović enote v teh operacijah nista "vodila", čeprav sta njeno udeležbo "organizirala". Obtožbo za zločine v vzhodni Slavoniji, Zvorniku, Bijeljini in Sanskem Mostu so sodniki zavrnili kot nedokazano. 

Prvostopenjski senat je z večino glasov sklenil, da je "razumna možnost", da sta imela Stanišić in Simatović pri pošiljanju "rdečih baretk" izven Srbije "omejen namen ... vzpostavitve in ohranjanja srbskega nadzora nad velikimi deli Hrvaške in BiH". 

S sodbo je bilo ugotovljeno, da ni dokazano, da sta Stanišić in Simatović "vodila" Ražnatovićevo SDG, niti "škorpijone" in druge paravojaške enote, ki so storile zločine, temveč da sta imela z njimi "manj pomembne povezave". 

Stanišić in Simatović sta bila oproščena krivde tudi za ustrelitev šestih mladeničev Bošnjakov iz Srebrenice, ki so jo 16. julija 1995 storili pripadniki "škorpijonov", pri čemer so posneli umor. 
 

Obtožbo, da sta bila Stanišić in Simatović "komunikacijski kanal" med Miloševićem in drugimi udeleženci v združenem zločinskem podvigu – Radovanom Karadžićem, Ratkom Mladićem, Milanom Martićem, Goranom Hadžićem, Milanom Babićem – je razpravni senat zavrnil kot nedokazano, čeprav so imeli neposredne in številne stike. 

Stanišića in Simatovića so aretirale oblasti Srbije med operacijo "Sablja" po umoru premierja Zorana Đinđića, 12. marca 2003. Stanišić je bil v Haag prepeljan 11. junija, Simatović pa 30. maja istega leta. 

Ob prvem nastopu pred sodnikom sta oba izjavila, da nista kriva. 

Sojenje se je začelo, po enem neuspešnem poskusu, junija 2009, izvajanje dokazov pa je bilo končano 17. septembra 2011. Tožilci so pred sodnike pripeljali 62 prič, v obrambo obtoženih pa je izpovedalo 33 prič.