Hadžidedić trdi: Sutorina je nevarna igra, če jo BiH vrne, bomo izgubili Neum

Dr. Zlatko Hadžidedić, ugledni politolog, je v intervjuju za bh. novinsko agencijo Patria opozoril, da je zgodba o vrnitvi Sutorine Bosni in Hercegovini velika podvala naši državi, za katero najverjetneje stoji nekdo, ki BiH ni ravno velik prijatelj.

Hadžidedić opozarja, da se tisti, ki so sprožili vprašanje vrnitve Sutorine, kar je nemogoče, da se bo zgodilo, niti ne zavedajo nevarnosti, ki jo lahko povzročijo BiH.

Vrnitev Sutorine naši državi, pravi, bi pomenila tudi veliko težavo za BiH. S to zgodbo se postavlja pod vprašaj neodvisnost BiH, njene meje se nepotrebno majejo, in končno, pravi, bi s vrnitvijo Sutorine najverjetneje izgubili Neum, ki smo ga dobili prav zaradi tega, ker je imela BiH pravico do enega izhoda na morje.

Črnih slutenj nima le dr. Hadžidedić. Posvetoval se je, pravi, tudi s Francisom Boyleom, nekdanjim pravnim svetovalcem Bosne in Hercegovine. Tudi za mednarodnega strokovnjaka je povsem nesmiselna in skrajno nevarna zgodba o vrnitvi Sutorine v meje BiH.

- Nimam dvoma, da je to škodljiva stvar za BiH in na noben način ne more, niti teoretično, prinesti nobene koristi za nas. In ne verjamem, da je ta zgodba le nečija naivnost. Verjamem, da tu obstaja določena pomoč tistih, ki niso naivni in ki tej državi ne želijo dobro – pravi Hadžidedić.

Zanj je zelo pomembno, da Parlament BiH 11. marca potrdi meje med BiH in Črno goro in da to vprašanje ne gre pred Meddržavno sodišče. Hadžidedić pravi, da vsak resen politik ve, da je vprašanje Sutorine končana zgodba, da njegovo ponovno odpiranje lahko prinese veliko škodo BiH, vendar težave ustvarjajo ljudje, ki so se pojavili in ki sebe imenujejo strokovnjaki, kar zmede politike.

- S zgodbo o vrnitvi Sutorine lahko le ustvarimo predpogoje, da se pogovarjamo o spremembah mej BiH na nekaterih drugih mestih, oziroma da se povečajo apetiti po odcepitvi nekaterih delov države, pravi.

Več je razlogov, pojasnjuje Hadžidedić, zakaj BiH nima pravice do Sutorine. Prvič smo se tega izhoda na morje odrekli s sprejetjem Ustava 1974., drugič pa s sprejetjem mnenja Badinterjeve komisije leta 1992, ko je bila BiH priznana kot neodvisna država. Tega izhoda na morje, ki je že desetletja del Črne gore, se je BiH odrekla tudi leta 1995, s podpisom Daytonskega sporazuma.

- Velikokrat sem slišal od naših zgodovinarjev in pravnikov, da mi nikoli nismo sprejeli te spremembe meja okoli Sutorine. Vendar je to čista nesmislica in vsak, ki pozna mednarodno pravo, vam bo isto povedal. BiH ne more trditi, da uradno ni odstopila od Sutorine, če je sprejela Ustav iz leta 1974. Ta Ustav je urejal odnos med republikami v bivši Jugoslaviji, vključno s tem, da se sprejemajo obstoječe meje kot veljavne.

S tem, da smo glasovali za Ustav iz leta 1974, smo implicitno glasovali tudi za obstoječe meje s Črno goro. Torej, takrat smo prvič odstopili od Sutorine.

Naslednjič smo od Sutorine odstopili, ko smo sprejeli arbitražo Badinterjeve komisije, saj če ne bi sprejeli arbitraže, ne bi mogli niti vložiti prošnje za priznanje neodvisnega statusa BiH.

Naši pravniki in zgodovinarji ne upoštevajo teh dejstev. Gledajo obratnim vrstnim redom. Pravijo, da ni uradnega dokumenta, da smo mi sprejeli, da Sutorina pripada Črni gori. To je res. Vendar morajo vedeti, da je mednarodno pravo zasnovano na t.i. anglo-saksonskem pravu. V anglo-saksonskem pravu pa se nekatere stvari razumejo, in vsak, ki zna brati, ve, da primer Sutorine mednarodno pravo tolmači takole – če ste sprejeli Ustav iz leta 1974, ste sprejeli tudi meje, ki so bile določene s tem Ustavom, kar pomeni, da Sutorina pripada Črni gori.

In končno, tretjič smo odstopili od Sutorine, ko smo podpisali Daytonski sporazum.

Predstavljajte si, kako bi to zdaj izgledalo sodišču, če bi želeli to vprašanje rešiti z arbitražo. Potem bi izgledalo, da se BiH odpoveduje Daytonu, nato pa tudi zanika samo arbitražo, ki jo je Badinterjeva komisija vzpostavila, ko smo dobili neodvisnost, pojasnjuje Hadžidedić, pri čemer poudarja, da ne moremo iz Badinterjeve komisije kot s samopostrežnega bifeja vzeti neodvisnost, ker nam je všeč, odločitve glede mej pa ne.   

- Enako je z Daytonom. Ne moremo iz njega vzeti tisto, kar nam zagotavlja obstoj in neodvisnost, ampak bi zdaj kot malo spreminjali meje, pravi Hadžidedić.

Za Hadžidedića je najmočnejši argument, zakaj naj BiH odstopi od zgodbe o Sutorini, mnenje pravnega strokovnjaka Boylea, ki je večkrat potrdil, da gre za nevarne zadeve za BiH. Boyle je tudi pojasnil, kako je BiH dobila izhod na morje v Neumu na podlagi tega, da je zahtevala to pravico.

Po mednarodnem pravu ima vsaka država pravico do enega izhoda na morje. Če bi zdaj zahtevali drugi izhod, potem to, kar je BiH dobila v Neumu, postaja vprašljivo.