Hadžidedić: Velika Britanija si je z Brexitom zabila avtogol

Hrvaška deluje kot dejavnik nestabilnosti, medtem ko je strateški cilj Srbije evrointegracija, pravi za N1 prof. dr. Zlatko Hadžidedić, strokovnjak za mednarodne odnose, politično teorijo in teorijo nacionalizma.

V sredo je predsedujoči Predsedstva BiH Dragan Čović potrdil, da predsednik Srbije Aleksandar Vučić prihaja na uradni obisk v BiH 7. in 8. septembra. Pričakovati je tudi obisk hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović.

Hadžidedić ocenjuje, da od teh srečanj ne moremo pričakovati nič novega, vendar...

"Svet se nahaja v turbulencah in premikih in povsem mogoče je, da tudi ti subjekti (Vučić in Kitarović) spremenijo svoje obnašanje. Vučić je naredil zasuk v politiki v primerjavi z bivšim srbskim predsednikom Nikolićem, ki se je trudil pokazati, da ga podpira Rusija, kar je zelo vprašljivo in zelo verjetno je, da je Nikolić samo paradiral. Vučić jasno kaže proevropsko usmerjenost, pod očitnim je vplivom nemške vlade in to je nov element na teh prostorih," trdi Hadžidedić.

Hadžidedić poudarja, da bi ta nemški vpliv lahko prinesel veliko bolj konstruktivno politiko za BiH, pa tudi za regijo.

"Nemčija je bila vedno tista, katere cilj je bila stabilnost regije, za razliko od Velike Britanije. Strateški cilj Velike Britanije in nekaterih ameriških administracij je bila delitev BiH, Makedonije in permanentna nestabilnost Balkana," pojasnjuje gost N1 in dodaja:

"Nemčija je postala dejavni dejavnik na teh prostorih. Druga stvar je veliko bolj pomembna, in to je, da si je Velika Britanija z Brexitom sama zabila avtogol. Velika Britanija je sprožila krize, kot je grška, da bi dosegla razpad Evropske unije. To se ni zgodilo, ampak se je zgodilo nekaj povsem obratnega – okrepila se je os med Francijo in Nemčijo."

Velika Britanija ima še vedno močan vpliv med politiki na Balkanu, trdi Hadžidedić in spomni na nedavno pobudo Treh morij, s katero se s pomočjo "podobnih režimov na Hrvaškem, Madžarskem in Poljskem" poskuša ločiti Nemčija od Rusije.

Prav tako dodaja, da je mit, da Nemčija stoji za Hrvaško, ki jo smatra za "dejavnik nestabilnosti" na Balkanu.

"Isti tisti, ki jim ustreza nestabilnost, poskušajo preko Hrvaške, kot so nora izjava Grabar-Kitarovićeve o teroristih in Čovićevo delovanje, še bolj zaplesti situacijo v BiH. Niti Srbija niti Hrvaška, kot trdijo, nista prijatelja BiH, ampak delujeta v skladu s svojimi interesi. Trenutni interes Srbije je, da deluje proti EU. BiH ima na žalost slabši položaj od Srbije, ki ima vedno artikulirano zunanjo politiko. Srbija igra spretno igro dvigovanja cene sami sebi in je ponovno v središču, ko gre za evropske integracije," ocenjuje strokovnjak za mednarodne odnose in politično teorijo.

Gost Novega dne je govoril tudi o odnosu Vučića in Dodika, za katera meni, da "nista na istih straneh".

"Vučić in Dodik se strateško ne nahajata na isti strani. Dodik bo s pomočjo populizma velikosrbske ideje poskušal potegniti Vučića v svoje kalkulacije. Mislim, da ima Dodik slabše karte in dolgoročno gledano je v silazni poti in išče nekaj, da bi destabiliziral situacijo in ohranil sebe," trdi Hadžidedić.

V zadnjem času se je govorilo o možnih spopadih na Balkanu, Hadžidedić pa meni, da vojne ne bo, ker nobena država bivše Jugoslavije nima sredstev, da bi jo vodila.

"Sile, ki želijo destabilizacijo, so širile takšne govorice. Realna možnost vojne ne obstaja, ker države Balkana nimajo virov za vodenje vojne, lahko pa pride do spopadov, ki trajajo kakšen dan. Namenoma se ustvarja psihoza strahu, da bi zaradi vojne sprejeli nekatere opcije. Tudi nedavni obisk britanskega zunanjega ministra Borisa Johnsona potrjuje dvome, da Velika Britanija dela na destabilizaciji. Johnson je ponudil, da bi se naslednje leto v Londonu odvila konferenca, na kateri bi se ponudila delitev BiH in Makedonije, ker britanska diplomacija nikoli ni resnično priznala teh dveh držav – formalno pa jih je. Odkar je Zaev prišel na oblast v Makedoniji, ta možnost ni več aktualna. Na žalost, v BiH obstajajo samo sile destabilizacije in ta situacija se lahko spremeni samo, če obstoječe politične strukture odidejo s scene," je dejal Hadžidedić, poroča NAP.