Hadžić: Tudi Edin Džeko mi je ponudil pomoč in hvala mu za to

Nekdanji nogometaš Sarajeva Damir Hadžić, ki je s svojo družino preživel pravo dramo v Željeznem Polju, kraju, ki je utrpel uničujoče posledice zemeljskih plazov in poplav, je danes za bosansko-hercegovinsko novinarsko agencijo Patria (NAP) izjavil, da je hvaležen vsem ljudem, ki so mu pomagali v njegovem primeru, ko ni vedel, kje sta njegova žena in dva otroka.

- Še vedno se nekako poskušam pobrati. Starejša hčerka se boji dežja. Nenehno govori, kako je čudno, da lahko dež sproži vse to zlo. Res ne vem, grozljiva stvar se nam je zgodila, a zdaj se obračamo k obnovi in vsemu, kar sledi – pravi Hadžić in dodaja, da njegova hiša ni uničena, a da to območje sploh ni več podobno tistemu, kar je bilo nekoč.

Hadžić, znan po svoji skromnosti, pravi, da ga je na začetku bilo sram, ker se omenja samo njegova družina, medtem ko so bile druge v podobni ali še hujši situaciji, in upa, da so ljudje skozi njegov primer razumeli, kaj se dogaja v Željeznem Polju.

- Končno so usposobili pot in zdaj gremo na kraj dogodka, da vidimo, kaj nam je narava pripravila. Ne morem vam opisati občutkov, ko stojite na ruševinah vsega, kar ste gradili vse življenje – je dodal Hadžić.

Sicer pa so se številni prijatelji in nekdanji soigralci takoj javili Hadžiću in ga vprašali, kaj potrebuje. Kot pravi Hadžić za NAP, se mu je javil tudi Edin Džeko, reprezentant BiH in član Manchester Cityja.

- Vprašal je, kako lahko pomaga. Povedal sem mu, da moja hiša ni uničena in da res ne potrebujem ničesar, a mu hvala iz srca za skrb, ki jo je pokazal. Slišal sem, da me je iskal tudi Muhamed Konjić, v stalnem stiku pa sem bil z nekdanjimi soigralci Sedinom Torlakom, Veldinom Muharemovićem, Almirom Turkovićem... – pripoveduje Hadžić.

Skozi nesrečo, ki se mu je zgodila, je spoznal, koliko prijateljev ima v glavnem mestu BiH, ki mu zdaj nenehno govorijo, da bi moral začeti delati tukaj.

- Nikoli nisem razmišljal o tem, ker sem vedno govoril, da je treba Sarajevo malo pustiti Sarajevčanom. In kot igralec FK Sarajevo sem govoril, da nikoli ne bom vzel kapetanskega traku, dokler bo v slačilnici vsaj en rojeni Sarajevčan. Ker, lahko Sarajevo ljubim in ga ljubim, a zagotovo nikoli tako kot nekdo, ki se je tam rodil – je dodal Hadžić.

Za konec dodaja, da ve, da je prednostna naloga gradnja hiš, a bi si želel, da bi se v njegovi vasi Ravne usposobil poligon, kjer se igrajo otroci.

- To ni več podobno tistemu nekdanjemu poligonu. Tam sem se naučil prvih nogometnih korakov in želel bi si, da bi se ponovno usposobil – je dodal Hadžić.