Grebo: Spoštujem zastavo in grb BiH, vendar nimam čustvene povezanosti

Sedanja zastava Bosne in Hercegovine je uradno obeležje od 4. februarja 1998, ko je takratni visoki predstavnik Carlos Westendorp vsilil aktualno zastavo, ker se poslanci Parlamentarne skupščine BiH niso mogli dogovoriti o novi zastavi, grb pa je bil sprejet sredi maja 1998, piše bh. novinska agencija Patria.

Namreč, zanimljivo zgodbo o celotnem procesu nastanka in pomena aktualne zastave in grba ter njunih elementih je za Patriu pred nekaj meseci povedal profesor Zdravko Grebo, danes pa jo ponavljamo.

Kot je dejal, je imel priložnost videti prve natise predlogov za nov grb in novo zastavo.

- Kot danes se spominjam, vse variante so bile rumeno-modre. Nekatere so bile horizontalne, pa večja modra črta, pa manjša rumena. Na koncu je bil tudi ta predlog, ki ga danes imamo kot uradni grb in zastavo BiH. Ne republike, ampak BiH, kot se imenuje po Daytonskem sporazumu. To pa je ta stilizirani rumeni trikotnik, ki naj bi bil grafično očiščen prostor ozemlja BiH. Imamo to modro dno in ti dve polji delijo te bele zvezde – pravi Grebo za NAP.

Kot je dejal, je izvedel, da je avtor te rešitve neki nizozemski oblikovalec, kar mu povzroča rahlo nelagodje, saj, kot je rekel, v vseh državah, ki držijo do sebe in se sklicujejo na tradicijo, nacionalni ponos, državotvornost, morajo biti takšni simboli produkt nekoga od domačih ljudi, v tem primeru pa je to naredil tujec.

- Kar je skoraj karikaturalno in kar celotno idejo postavlja pod vprašaj, je to, da so te bele zvezde, ki simbolizirajo Evropsko unijo, oziroma prva in zadnja zvezda s hendikepom. Na zastavi ima prva zvezda glavo in roke, nima pa nog, zadnja pa ima samo noge in nekdo mi je pripovedoval, da to pomeni, da te zvezde stalno krožijo in tečejo in zgornja izhaja, spodnja vstopa in potem nenehno na našem grbu in zastavi opravljajo neko delo – je dejal Grebo, ko nam je to razlagal, medtem ko je opazoval grb v svojem kabinetu.

Dodal je, da se identifikacija ljudi s svojo državo gradi tudi skozi te simbole, pri tem pa dodal še himno, piše Patria.

Grebo je dodal tudi, da kot legalist sprejema in spoštuje grb in zastavo svoje države, himno brez besedila, kar je precejšen precedens, vendar čustvene povezanosti nima.

- Nikoli mi nihče ne bo razložil, zakaj je zastava z lilijami, ki ima svoje korenine v srednjeveški Bosni, komurkoli motila. Če so lilije kakršni koli simboli, so bolj katoliški kot muslimanski, oziroma anžujski, absolutno niso muslimanski simboli, če so kakršni koli simboli, so to anžujske lilije, ki obstajajo v heraldiki – je dejal Grebo za NAP.

Pravi, da ima v svojem kabinetu poleg aktualnega grba tudi zastavo z lilijami.

- Zastava z lilijami ima temelj, celotna heraldika, frančiškanski grbovnik, to je mogoče videti. Grb, ki smo ga imeli z mečem in šestimi lilijami, je bil grb, ki se povezuje s kraljem Tvrtkom. Pravi bosanski grb, ki ga je mogoče najti v grbovniku, ima bordo podlago s krono in roko, upognjeno v komolcu – je dejal Grebo.