Brezplačni kilovati za Lijanoviće: Milijonskega dolga nihče ni videl

Štiričlanska družina Ivana Grbešića, odpuščenega delavca iz Širokega Brijega, je poleti skoraj ostala brez elektrike zaradi neplačanih računov v višini 226 KM. Po tem, ko je od Elektroprivrede Hrvatske zajednice Herceg Bosne (EPHZHB) prejel obvestilo, da bo izključen, če ne poravna dolga, ni imel izbire – izposodil si je denar in plačal račune, poroča novinarska agencija Patria.

Javno podjetje, ki je Grbešićevim grozilo z izklopom električne energije zaradi nekaj neplačanih računov, že štiri leta in pol redno oskrbuje z elektriko njegovega bivšega delodajalca, kljub milijonskemu dolgu. Gre za tovarno za predelavo mesa družine Ivanković Lijanović na Visoki Glavici pri Širokem Brijegu.

Lijanovići so prenehali plačevati račune za elektriko marca 2011, ko je Jerko Ivanković Lijanović postal član vlade Federacije Bosne in Hercegovine (FBiH), ki je lastnica tega elektroenergetskega podjetja. Konec istega leta je vlada FBiH imenovala dva Lijanovićeva sodelavca za direktorja oskrbe z električno energijo in distribucije električne energije v EPHZHB, s čimer se je vpliv družine razširil tudi na upravo tega podjetja. Industrijski obrat na Visoki Glavici ni bil izključen iz elektroenergetskega omrežja, čeprav pravila Elektroprivrede to predvidevajo že po dveh neplačanih računih.

Elektriko so začeli redneje plačevati šele od pomladi 2013, potem ko je dokumentacija o dolgovih prišla v roke inšpektorjev finančne policije FBiH. Vendar dolg, ki je nastal do takrat, še vedno ni bil odplačan.

Glede na navedbe iz anonimne prijave, ki je bila povod za policijsko preiskavo EPHZHB Mostar, je javno podjetje nameravalo Lijanovićem odpisati dolg. Čeprav Elektroprivreda tega ni storila, je družina iz Širokega Brijega vseeno profitirala. Podatki, do katerih je prišel Center za raziskovalno novinarstvo (CIN), kažejo, da bo EPHZHB težko izterjala porabljeno, saj dolžniki – podjetja, povezana z Lijanovići – ne delujejo več in nimajo denarja ali premoženja, s katerim bi nadomestili izgubo Elektroprivrede.

Tovarna in stranka

Tovarna za predelavo mesa na Visoki Glavici pripada podjetju „Lijanovići“, katerega lastnika sta brata Jerko in Slavo Ivanković Lijanović.

Proizvodnja v „Lijanovićih“ je bila ustavljena pred 13 leti zaradi neplačanih davkov in dolgov. Vendar je družina nadaljevala poslovanje preko povezanih podjetij, katerim je oddajala delavce, objekte in opremo na Visoki Glavici. Ko je eno od takih podjetij nabralo dolgove, vključno z neplačanimi davki državi, so Lijanovići z njim prekinili najemno pogodbo in tovarno oddali v najem drugemu podjetju. „Farmko“ in „ZD. I. Produkt“ iz Širokega Brijega sta med zadnjimi podjetji, ki sta uporabljali Lijanovićevo premoženje in sta bila pod njihovim nadzorom, kažejo podatki Uprave za neposredno obdavčitev Bosne in Hercegovine (UIOBiH).

„Zaspiš v enem, zbudiš se v drugem podjetju,“ pojasnjuje Grbešić, ki je bil vodja pakirnice v podjetjih „Farmko“ in „ZD. I. Produkt“, iz katerih je bil lani odpuščen. Ostali so mu dolžni 12 plač.

V enem takšnem prenosu premoženja in ljudi so „Lijanovići“ v začetku leta 2011 prekinili najemno pogodbo s „Farmkom“ in tovarno oddali v najem „ZD. I. Produktu“, katerega formalni lastnik je Zdravko Ivanković. V novo podjetje so prešli tudi delavci, ki so predhodno delali v „Farmku“, nasledniško podjetje pa je prejelo tudi licenco za mesne izdelke.

Čeprav so obrate leta uporabljali drugi, so „Lijanovići“ bili dolžni plačevati račune za elektriko. Vendar so to dolžnost zanemarjali v prvi polovici leta 2011 in tako ustvarili dolg v višini 280.000 KM. Po šestih mesecih neplačevanja, julija istega leta, so obveznost plačevanja računov prenesli na „ZD. I. Produkt“. V pogodbi, s katero so uredili ta prenos, direktorja podjetij Slavo Ivanković Lijanović in Zdravko Ivanković podpišeta, da je prejšnji dolg v celoti poravnan. Vendar ta poskus prikrivanja ni uspel. Da bi zagotovila izterjavo, je Elektroprivreda podpisala pogodbo z „ZD. I. Produktom“, s katero je to podjetje iz Širokega Brijega zavezala, da skupaj z Lijanovići poravna dolg.

Vendar se to ni zgodilo. „ZD. I. Produkt“ je v nekaj več kot dveh letih ustvaril dodaten dolg, čeprav je v tem obdobju ustvarjal dobiček, ki je bil dovolj za plačilo računov.

Daljši prekinitev plačevanja je nastala, ko je vlada FBiH, v kateri je bil Jerko Ivanković Lijanović podpredsednik, novembra 2011 imenovala začasno upravo EPHZHB Mostar. Novi vršilec dolžnosti direktorja oskrbe z električno energijo, oddelka, zadolženega za izterjavo računov, je postal Miroslav Prusina, bivši uslužbenec „ZD. I. Produkta“. Še en bivši Lijanovićev uslužbenec, Miroslav Galić, je postal vršilec dolžnosti direktorja distribucije električne energije, ki je zadolžena za izklapljanje neplačnikov.

Po šestih mesecih na funkciji direktorja sta oba odstopila od kandidature za izvolitev v stalno upravo pod izgovorom, da je to zanju stresno delo. Vendar pa je Prusina prešel na mesto vodje oskrbovalnega območja Jug, v okviru katerega se nahaja Široki Brijeg, Galić pa je postal eden od vodij v Uradu direktorja distribucije.

Prusina pravi za CIN, da je „ZD. I. Produkt“ v času njegovega mandata začel plačevati račune. Vendar pa je po podatkih finančne policije takrat bil delno poravnan le en račun iz leta 2011, medtem ko preostali zapadli računi niso bili plačani, zato se je dolg povečal za dodatnih 344.000 KM.

Za stalnega direktorja oskrbe je maja 2012 imenovan Robert Majić, medtem ko je distribucijo prevzel Damir Leko, prav tako bivši vodja v „Lijanovićih“. Leto dni kasneje je Leko umrl, njegovo dolžnost pa je začasno prevzel Galić. Do izteka mandata bivše uprave avgusta letos je dolg „ZD. I. Produkta“ in „Lijanovićev“ znašal približno 900.000 KM, kar z zamudnimi obrestmi znese najmanj 1,1 milijona KM.

„Očaran“ transformator

Štiri leta so podjetjema „Lijanovići“ in „ZD. I. Produkt“ iz oskrbe formalno pošiljale opomine zaradi neplačevanja, in ker računi tudi takrat niso bili poravnani, je bilo distribuciji naloženo izključenje obrata na Visoki Glavici iz omrežja. Glede na dostopne podatke je distribucija v tem obdobju prejela 19 nalogov za izključitev Lijanovićeve tovarne iz omrežja, vendar nobenega ni izvedla.

Prusina pravi, da je on pošiljal naloge za izključitev, bivši direktor distribucije Galić pa pravi, da je storil vse, da bi bil obrat izključen.

„Vidite, to je nekakšen specifičen transformator, neprijeten izklop, potrebujejo se veliki posegi in tako naprej,“ pravi Galić.

Transformator, preko katerega se oskrbujejo Lijanovićevi objekti, je v njihovi lasti in se nahaja na območju podjetja, operaterji distribucije pa do njega niso mogli dostopati brez dovoljenja lastnika, pojasnjujejo v EPHZHB.

Odpuščeni delavec Ivan Grbešić pravi, da je videl uslužbence Elektroprivrede na območju podjetja, vendar to ni bilo izklopljeno iz električne energije. „Ne vem, kako ne dovolijo. Kako bi bilo, če bi meni prišli? Kako jim ne bi dovolil dostopa do števca,“ pravi Grbešić.

Igor Glibić, vodja sektorja za tarife pri Regulatorni komisiji za energijo v FBiH (FERK), pravi, da je neplačnike mogoče izključiti iz omrežja na različne načine. Eden od njih je izključitev s stebra, preko katerega električna energija prihaja do transformatorja.

V Elektroprivredi pravijo, da to ni bilo mogoče, ker bi tako izključili tudi druge odjemalce. Vendar dodajajo, da je bilo to težavo mogoče rešiti z vlaganjem do 70.000 KM za tehnične spremembe v omrežju. Prav tako navajajo, da bivša uprava ni iskala pomoči policije pri poskusih izklopa, čeprav je imela to možnost. Policija je bila prvič poklicana 9. oktobra letos, ko je bil izdan zadnji nalog za izklop obrata na Visoki Glavici. Delavci Elektroprivrede ponovno niso uspeli vstopiti na območje Lijanovićeve tovarne. Policija je sestavila zapisnik, ki ga je Elektroprivreda priložila Okrožnemu sodišču v Širokem Brijegu, z zahtevo, da izda nalog za vstop na območje tovarne na Visoki Glavici, pravijo v novi upravi EPHZHB.

Stara uprava EPHZHB, v kateri so sedeli Lijanovićevi kadri, je ob začetku mandata pred štirimi leti podedovala 41 milijonov mark neizterjanih računov od javnih ustanov in zasebnih podjetij, ob koncu mandata pa je bila skupna vsota za približno štiri milijone KM večja.

Finančna policija je odkrila, da je Elektroprivreda vložila tožbe za izterjavo dolgov proti večini dolžnikov, vključno z javnimi zdravstvenimi ustanovami in komunalnimi podjetji, kot so bolnišnice, domovi zdravja in vodovodi, ki dolgujejo največje zneske. Vendar med toženimi ni bilo podjetij „Lijanovići“ in „ZD. I. Produkt“.

Elektroprivreda je vložila tožbe proti tem podjetjem šele, ko je finančna policija začela nadzor po prijavi o poskusu odpisa dolgov Lijanovićem. Odločajoč po teh tožbah je Okrožno sodišče v Širokem Brijegu obema podjetjema naložilo, da vrneta 280.000 KM z obrestmi. Vendar dolg ni bil poravnan. Po podatkih, ki jih je CIN dobil, je Elektroprivreda nato tožila „ZD. I. Produkt“ za 78.110 KM od skupno 610.000 KM dolga. Sodna odločba še ni bila izdana. Možnosti za izterjavo dolga so majhne.

Glede na podatke Centralne banke BiH so bili računi obeh podjetij iz Širokega Brijega že prej blokirani. „ZD. I. Produkt“ nima premoženja, s prodajo katerega bi se lahko izterjal dolg, Lijanovićevo premoženje pa je bilo že prej blokirano na zahtevo drugih upnikov.

Dolg „Sokola“

CIN je odkril, da so podjetja, povezana s strankami na oblasti, že imela privilegij, da niso plačevala električne energije Elektroprivredi HZHB. Glede na poročilo posebne revizije je ta mostarska elektroprivreda pred 14 leti zaračunavala le 55 odstotkov dobavljene energije. V tistem času so podjetje nadzorovali kadri Hrvatske demokratske zajednice (HDZ).

Elektroprivreda je tolerirala dolgove podjetij, povezanih s politiki, ter dolgove same HDZ BiH.

Podjetje „Soko“ je leta 2001 dolgovalo 400.000 KM za električno energijo. Revizorji so zaključili, da je bilo podjetje v privilegiranem položaju v primerjavi z drugimi odjemalci. Del dolga je nastal v času, ko je bil generalni direktor Dragan Čović, takratni podpredsednik HDZ.

Ista revizija je med preverjanjem financiranja političnih strank leta 2001 ugotovila, da središče HDZ v Mostarju tri leta ni plačevalo za elektriko in da je dolgovalo Elektroprivredi 27.000 KM. Po opozorilu revizorjev je bil večji del dolga poplačan. V svojem poročilu so revizorji ugotovili, da stranka ni bila izključena iz omrežja zaradi neplačevanja, niti ni prejela opomina pred izključitvijo.

Vsako leto Elektroprivreda v Mostarju odpiše del neizterjanih terjatev, vendar v finančnih poročilih ni navedeno, čigavi dolgovi so bili odpisani. V zadnjih štirih letih je javno podjetje odpisovalo letno do 680.000 KM dolga za električno energijo. V Elektroprivredi navajajo, da se odpis terjatev nanaša na neuspele poskuse prisilne izterjave od odjemalcev, piše CIN.