MEJA PRI ORAŠJU Zlata pot za kriminalce pod taktirko poveljnika Sedle

Napisal: Rasim Belko

---

Večni direktor mejne policije Bosne in Hercegovine Zoran Galić ima od nedavnega novega prijatelja in pajdaša.

Med Galićem in Radončićem se je ljubezen rodila na prvi pogled, oziroma na prvi interes. Radončić obiskuje Galića, Galić ga v medijih hvali, Radončić pohvalno odgovarja.

Medtem ko simpatije krožijo na relaciji Ministrstvo za notranje zadeve - Mejna policija BiH, nihče ne preverja, kar pišejo mediji, med katerimi je tudi Patria.

Najpogosteje so ti zapisi polni težav, ki jih medijem posredujejo vestni in profesionalni mejni policisti.

Dejstvo, da se težave nenehno ponavljajo, jasno kaže, da minister Radončić in direktor Galić več pozornosti posvečata trženju svojih dobrih odnosov, namesto da bi medijske napise preverila.

Danes objavljamo novo pismo o težavah v mejni policiji, ki raje spremlja novinarje kot težave na meji in v službi.

Mejni policisti iz Orašja nam tokrat pišejo o poveljniku enote mejne policije Orašje Zdravku Sedlu.

Navajajo, da Sedlo kljub vrsti objavljenih člankov o zlorabi položaja, prikrivanju, sprejemanju podkupnin, izsiljevanju policistov, izsiljevanju z odredbami, odkupu odredb, še vedno počne, kar hoče.

S takšnim ravnanjem, navajajo policisti, poveljnik Sedlo ne spoštuje niti treh uradnih navodil direktorja Galića, naj se izvajajo rotacije policistov na mejnih prehodih zaradi vse večje pojave sprejemanja podkupnin med opravljanjem službe.

Zdi se, da je tudi Sedlo spoznal, da Galića ne zanima stanje na terenu.

Na drugi strani pa so nezadovoljni mejni policisti, ki v pismu pravijo, da je v enoti mejne policije Orašje že več kot 15 let ni bilo rotacije vodij ekip na mednarodnih mejnih prehodih.

Dodajajo, da je javna skrivnost, da so skoraj vsi na plačilni listi lastnikov mednarodnih prevozniških podjetij, ki opravljajo storitve prevoza potnikov.

Navajajo, da je v Orašju edina mejna enota, kjer kontrole mednarodnih linij izvajajo izključno vodje ekip, ki so se povezali z lastniki prevozniških podjetij in ki so pod zaščito poveljnika Sedle.

Sporočajo, da kontrolo linij in čas prihoda izvajajo izključno vodje ekip, policisti pa le prebirajo dokumente, in kljub več navodilom o delu, ki pravijo, da vodje ekip ne izvajajo mejnih preverjanj brez upravičene potrebe, ker so po sistematizaciji plačani za organizacijo dela na mejnih prehodih, da koordinirajo delo policistov, vodje ekip pa so se izključno posvetili kontrolam avtobusov.

To je edini razlog, zakaj jih poveljnik Zdravko Sedlo ni rotiral že 15 let.

Javna skrivnost je, da imata en narednik in en policist (oba iz Bosanskega Broda, od koder je tudi Zdravko Sedlo) zaščito poveljnika Sedle, čeprav sta globoko potopljena v korupcijo, povezana pa sta tudi z ljudmi iz kriminalnega okolja, za sabo imata vrsto prikritih afer, od aretacij v Slavonskem Brodu, ki jih je prikril poveljnik Sedlo, do več prijav za sprejemanje podkupnin, ki so bile prav tako prikrite. 

Nezadovoljni mejni policisti pravijo, da obstajajo policisti, ki so pripravljeni potrditi vse navedeno, medijem ali sodišču, le da jim je zagotovljena zaščita pred povračilnimi ukrepi poveljnika Sedle.

V pismu je navedeno, da je vse navedeno mogoče preveriti z vpogledom v razpored dela policistov enote mejne policije Orašje. Prav tako, kot pravijo, lahko pričajo tudi vozniki prevozniških podjetij.

Opozarjajo, da so stalni priče zasegov blaga v avtobusih na Hrvaškem, na prehodih Bosanski Brod, Rača in Gradiška, medtem ko na prehodu Orašje nikoli, AMPAK NIKOLI, ni bilo nobene zasege.

Javna skrivnost je, nadaljujejo nezadovoljni mejni policisti, da mednarodne linije skoraj vse živijo od tihotapljenja cigaret in alkohola iz BiH, v BiH pa skrivno uvažajo mobilne telefone, tehnično blago, viagro.

„Za vsako akcijo, ki jo enota Orašje sproži za pregled avtobusov, prevozniki izvedo, še preden avtobusi sploh krenejo. Tako so pogosto parkirani na hrvaški strani, bencinski črpalki NCU, medtem ko akcija poteka. V najboljšem primeru je naveza poveljnika in njegove elite korupcije in podkupovanja uničila enoto mejne policije Orašje,“ je navedeno v pismu nezadovoljnih mejnih policistov, poslanem na naslov Patrie.

Dodajajo, da je zanimiv tudi podatek, da poveljnik Sedlo vsak mesec s svojo elito peče prašiča in prireja zabave na mejnem prehodu Burumi, in se sprašujejo, kdo to financira.

Priporočajo direktorju Galiću in ministru Radončiću, naj vprašajo mejne policiste iz enote Orašje o tem, kako se izvajajo načrtovanja razporeda službe, kako se tistim, ki jim ta način dela ni všeč, določi delo na železnici v Bosanskem Šamcu ali v patruljah.

Poudarjajo, da bi Galić in Radončić morala vedeti, da vodja ekipe odprto grozi policistom z odredbami, ki ne morejo gledati, kako se mejna policija uporablja za zasebno bogatenje.

„Vse to vedo inšpektorji za preiskave JGP Orašje, vendar se ne upajo javno spregovoriti. V Orašju je edina enota, kjer dežurni policisti delajo razporede po navodilih poveljnika, pomočniki poveljnika pa igrajo igrice na računalnikih.

Edina enota, kjer poveljnik med delovnim časom in izven uradnih prostorov igra neko igro PRSTENA z osebami iz kriminalnega okolja. Na primer, nekdo Borovnica je človek, ki je pri vseh spornih poslih urejanja diplom, premestitev iz službe v službo, sprejema kadetov, nato Nikola Trogrlić, izključeni policist iz MUP-a Posavske županije, ki je prestopil na drugo stran zakona, upokojeni mejni policist in Sedlova desna roka Nikola Radić, ki je v aferi ČARLI in postopku, ki ga vodi sodišče BiH glede iznosa denarja za kitajske državljane, pobegnil v pokoj, ker je bilo ugotovljeno, da je ves iznešen denar pravzaprav iznesen v njegovi izmeni. To je bilo ugotovljeno na hrvaški carini, kjer je bil vnos denarja redno prijavljen. Človek, ki je v vojni prišel v Domaljevac brez vsega, zdaj ima dve hiši, eno na Hrvaškem in drugo v BiH. Ima tudi dva osebna avtomobila in je hišni prijatelj poveljnika Sedle. Takšni poveljniki danes vodijo mejno policijo z blagoslovom direktorja Galića, ki z izsiljevanjem in grožnjami preko vodij ekip ohranjata policiste poslušne, sami pa so globoko prestopili na drugo stran zakona,“ sporočajo mejni policisti, ki očitno sami ne morejo proti kriminalu.

Vprašanje je, ali sta Galić in Radončić pripravljena, da se, podobno kot pošteni in vestni mejni policisti, spopadeta s kriminalom, korupcijo in vsemi drugimi težavami, ki očitno že vrsto let rušijo eno najpomembnejših državnih policijskih agencij.

Če rušenje ni njun cilj, naj začneta brati in naj ukrepata, sicer bosta najbolj odgovorna.

Samo na Patrii imata gradivo za delo čez glavo, zato sva morda posameznim sektorjem mejne policije zanimiva.

Pustita trženje svojih dobrih odnosov, minister in direktor, začnita reševati težave.