Grand Mufti Kavazović: Potrebujemo moderno, liberalno in civilno državo

Nova faza politične krize v BiH, ki se je začela v predvolilnem obdobju, se je nadaljevala po volitvah.

Poglavar Islamske skupnosti (reis-ul-ulema) v Bosni in Hercegovini Husein Kavazović je za Patrio dejal, da se verske skupnosti ne bi smele vmešavati v „dnevno politiko“, vendar je nerealno pričakovati, da bodo ignorirale razmere v družbi, dokler jih zanima vsakdanje življenje državljanov BiH.

Kavazović poudarja, da si Islamska skupnost želi napredno Bosno in Hercegovino, ki jo prevladuje modra, evropska barva. O tem ni dvoma.

Priča smo bili protestom državljanov zaradi nerešenih umorov dveh mladih moških, Dženana Mamića v Sarajevu in Davida Dragičevića v Banjaluki. Obremenjeni starši obtožujejo vlado, da prikriva zločine. Ali lahko gradimo družbo, če ljudje ne morejo uveljavljati svoje pravice do življenja ali vsaj pravice do resnice in pravice?

- Umor je največji greh. V BiH je bilo ubitih 200.000 nedolžnih moških, žensk in otrok. Otroci so bili pobiti v mestih in vaseh. Danes žalujemo in jočemo za tistimi, ki so bili ubiti, še vedno jih iščemo, medtem ko se njihovi morilci skrivajo ali hodijo prosto pred našimi očmi. Zato je naša družba polna grešnikov in tako morilci odločajo o naših življenjih.  

Eno od Božjih imen je Najpravičnejši (Al-Adl). Alah Vzvišeni zagotavlja, da bo konec za zločince bolj grozljiv kot zločini, ki so jih zagrešili. Pravica bo zagotovo prišla in tista, ki jo čakamo. Izguba nedolžnega otroka prinaša bolečino, ki jo lahko razumejo le žalujoči starši, in ne bodo našli miru, dokler ne bodo morilci kaznovani. Občutek krivice le povečuje njihovo bolečino. Molim Boga, da njuna žrtev in prelite solze vsaj do neke mere pokorijo grehe in prebudijo vero v ljudeh, ki je bila izgubljena. Dolga je pot do luči za nas. Le redki so prižgali sveče ali luči.

Minila so tri mesece od splošnih volitev v BiH. Še vedno ni mogoče oblikovati vlade na zvezni ravni. Politično področje v BiH je razdeljeno med nacionalne stranke na eni strani in civilne stranke na drugi strani. Prve se bojijo, da bi civilna BiH lahko ogrozila kolektivne pravice narodov. Slednje obtožujejo nacionalne stranke, da razredčujejo družbo BiH, ki je bila stoletja znana po svoji večetničnosti. Kako vidite prihodnost Bosne in Hercegovine?

- Ni vloga verskih skupnosti, da se vmešavajo v dnevno politiko, in delamo vse, kar je v naši moči, da bi Islamsko skupnost obvarovali pred politizacijo. Glede na to ne moremo in ne smemo ravnati, kot da nas ne skrbi, kaj se dogaja v državi. Zelo nas zanima vsakdanje življenje državljanov, tudi zato, ker so nekateri člani Islamske skupnosti. Zanimamo se za ohranjanje in izboljšanje države, saj je to edini okvir, v katerem se lahko uveljavljajo državljanske in druge pravice.  

Pogosto v javnem diskurzu slišimo nekatere politike, ki pravijo, da če njihove posebne politične želje ne bodo izpolnjene, „ne bo Bosne in Hercegovine“. Takšne izjave se nam zdijo zlonamerne in namenjene relativiziranju in izpodbijanju državnosti Bosne in Hercegovine.

Bosna in Hercegovina kot država in zavedanje državljanov o njeni državnosti sta preživela veliko večje in nevarnejše poskuse njenega zanikanja. BiH bo preživela, ker jo večina njenih državljanov šteje za svojo edino domovino. Bolj me skrbi, kako se bo izšla, kako bo vodena in kako privlačna bo za prihodnje generacije.

Potrebujemo moderno, liberalno in civilno državo. Potrebujemo državo, ki se upravlja po evropskem načinu z BiH „vzornikom“. Prevladujoča barva bo modra, evropska. Mi v Islamski skupnosti o tem nimamo dvomov.

Obstaja množica primerov večetničnih držav, od Evrope do Združenih držav Amerike. Državnost – narod je prva prednostna naloga, šele nato pridejo verski, etnični in drugi določevalci... Ali je mogoče biti enako dober vernik in predan Bosanec in Hercegovčan? Ali eno izključuje drugo?

- Ljubezen do svoje domovine je del imana (islamske vere). Ne samo, da je mogoče biti musliman in dober državljan svoje države ter domoljub – to je obveznost. Vsak vernik je dolžan skrbeti za splošno dobro. Imam polno zaupanje v versko identiteto Bošnjakov. Tudi veliko bolj agresivni projekti niso ločili našega ljudstva od njihove vere. Niti 50 let sistematične ateizacije niti sistematično prepričevanje, da lahko živiš v miru z drugimi le, če se odrečeš svoji identiteti, tega ni doseglo. In te nove izzive naši islamski identiteti bomo, če bo Bog dal, premagali.

Glede na to menim, da imamo še veliko dela glede krepitve naše narodne identitete in gradnje modernega naroda. Narod ni država, ni kultura, ki vključuje sosedstvo, glasbo, pesem, ljudski ples, literaturo, delovno etiko, vero itd. Vernik pa ne bi smel in ne bi smel biti nacionalist v negativnem smislu besede.

Ena od ključnih težav BiH je dejstvo, da mladi državljani zapuščajo BiH in se selijo v države EU. In medtem ko vemo, kdo je odgovoren za to, kako lahko prisilimo vlado, da sprejme nujne gospodarske in socialne reforme, da bi ustavili ta tragični eksodus? Kaj lahko stori Islamska skupnost BiH glede tega?

- Z veliko zaskrbljenostjo gledamo na odhod mladih iz BiH, zlasti najbolj izobraženih. Islamska skupnost na to opozarja že vrsto let. Analize Sveta muftijev so razkrile ta trend; pozvali smo pristojne osebe, naj to vprašanje naredijo svojo prednostno nalogo, namesto da bi ustvarjali več delitev in podžigali nove konflikte.

Poglejmo, kako so drugi rešili isto težavo. Zavedamo se, da bi bilo treba več vložiti v vasi, izkoreniniti korupcijo, podpreti materinstvo... Prav tako so države, ki so se soočale z enako izzivom, na primer Izrael in Irska, opustile konvencionalni koncept državljanstva, zlasti tistega, ki temelji izključno na prebivališču. Žalostno je bilo videti med popisom in po njem, da nismo šli v smeri dajanja pravic ljudem, ki imajo svoje korenine v tej državi in jo čutijo kot svojo domovino; namesto tega smo opazovali nezrelo politiko, obremenjeno z nacionalizmom, ki je ljudi odrivala od njihovega državljanstva in zmanjševala njihovo število.

Vendar je na vladi, da nam ponudi rešitev ali vsaj pokaže, da ji je mar. Islamska skupnost se po svojih najboljših močeh trudi pomagati, zlasti tistim ljudem, ki so se vrnili na svoje izvorno območje. Prav tako se trudimo biti tam za našo diasporo in tiste, ki so zapustili državo, da bi jih ohranili blizu in povezane z njihovimi koreninami.

Dodik in Čović gradita svoje politično preživetje na zastraševanju svojih volivcev z Bošnjaki. To je mogoče brati v medijih vsak dan. Kljub temu je nemški notranji minister Thomas de Maizière med vašim srečanjem leta 2017 v Berlinu o bosanskih muslimanih govoril v zelo pozitivnem kontekstu. Podobna sporočila prihajajo iz mnogih evropskih držav. Komu bo svet verjel?

- Ni dobro graditi odnosov tukaj ali kjerkoli drugje na strahu, nezaupanju in sovraštvu. Nikoli nikomur ni prineslo dobrega in nikoli ne bo. Upam, da bodo lokalni politiki to spoznali. 

Ponosni smo na našo diasporo in povsod, kamor potujemo ali se srečujemo z veleposlaniki številnih drugih, zlasti evropskih držav, veselo poročajo o prispevku naših ljudi. Cenijo ga. Nedavno je bil imenovan nov mufti za evropske države. Mufti Osman Kozlić bo glavni imam za Nemčijo in mufti za države zahodne Evrope. Njegova naloga je pokazati našo zavezanost utrditvi naših ljudi tam, pa tudi postati boljši partnerji državam, kjer naši člani živijo in delajo ali so njihovi državljani.

Entiteta BiH Republika Srbska je skoraj etnično očiščena Bošnjakov in Hrvatov. V Federaciji BiH Hrvati v celoti uživajo pravice EU zaradi dvojnega državljanstva BiH in Republike Hrvaške. Kakšne pravice uživajo Bošnjaki v Bosni in Hercegovini?

- Mislim, da ne bi bilo dobro za prihodnost Balkana, če bi se Bošnjaki začeli počutiti, kot da so potisnjeni v nekakšen rezervat na obrobju Evrope, kjer ne morejo odločati zase in za svojo prihodnost. To ne bi bilo dobro, še posebej po vsem, čemur smo bili izpostavljeni v devetdesetih letih, tako mi kot naša država.

Tisti, ki vodijo takšno politiko, bi morali resno razmisliti o možnih posledicah svojih dejanj. Poleg prednosti večine (najštevilčnejši), če je to sploh prednost, smo v najbolj občutljivem položaju. Naše ljudi skoraj vsak dan ogrožajo. Imenujejo nas Turki, da bi obudili politične koncepte iz 19. stoletja; naše muslimanske korenine so izpostavljene v poskusu, da bi nas prikazali kot grožnjo Evropi in mobilizirali skrajno desnico in ekstremiste proti nam; obtoženi smo zarot proti drugim, medtem ko proti nam vodijo posebno vojno... Vsakič, ko se odzovemo na odprte grožnje z izjavo, da se bomo branili pred agresijo, nas obtožijo, da smo „militantni“. Želimo si, da bi vsi državljani Bosne in Hercegovine postali državljani Evropske unije. Veseli nas, da so nekateri naši sosedje to dosegli zaradi svojega narodnega imena. Vendar ni dobro, da je eno ime za Evropo dobro, drugo pa ne.