Gradaščevići so bili boljši menedžerji kot današnji

Gradaščevići so med največjimi dobrotniki v severovzhodni Bosni in zagotovo med največjimi v vsej BiH, je v izjavi za bosansko-hercegovinsko tiskovno agencijo Patria (NAP) dejal Nusret ef. Kujraković, glavni imam Medžlisa Islamske skupnosti v Gradačcu.

Pred dnevi je iz tiska izšla njegova knjiga z naslovom „Vakuf begovske družine Gradaščević“ (Vakuf begovske družine Gradaščević), ki obravnava vakufe te družine od ustanovitve vakufe do nacionalizacije.

Impozantno je premoženje, pravi ef. Kurjaković, ki so ga Gradaščevići dali kot prostovoljni prispevek za svoj narod in svojo deželo. Gre za več kot 1.500 dunumov najboljših zemljiških parcel, pet mošej, tri medrese, na desetine trgovin in drugih objektov, vodovode... Vendar pa je impozanten tudi način, na katerega so Gradaščevići, pa tudi drugi dobrotniki tistega časa, uvakufljevali premoženje. Tisto, kar so dali, pravi Kurjaković, ni bilo le vzdržno ali samofinancirajoče, ampak so od tega ustvarjali tudi določene prihodke, ki so se prav tako vlagali v razvoj in napredek družbe.

- Ko bi Gradaščevići zgradili kakšno mošejo, bi poleg nje zgradili tudi več trgovin, od katerih prihodkov bi se financiralo vzdrževanje mošeje, plača imama in podobno. Danes dobrotniki niti približno ne razmišljajo na tak način – pojasnjuje ef. Kujraković.

Vrednost premoženja, ki so ga Gradaščevići dali v uporabo narodu, s katerim so živeli, bi se danes lahko ocenila na več deset milijonov konvertibilnih mark.

- Gre za dve medresi v Gračanici, eno v Gradačcu, štiri mošeje v Gradačcu, mošejo v Modriči, nato mesdžid v Gradačcu, muallimhan v Modriči, razne dobrodelne fontane, vodovode, pa tudi številne druge objekte po vsej severovzhodni BiH – pravi ef Kujraković.

Zemljišča, ki so jih ti dobrotniki dajali, so bila najbolj ekskluzivne zemljiške parcele v središču mest, ki so jih oddajali zakupnikom za gradnjo objektov, vendar je zemlja ostala v lasti vakufe. Po prihodu Avstro-ogrske na območje BiH je bil sprejet kontroverzni zemljiškoknjižni zakon, na podlagi člena 24 tega zakona pa je bilo vse to vakufsko premoženje odvzeto, s čimer je izginil tudi največji del vakufskega premoženja.