Gradaščević za NAP: Zaradi mačehinskega odnosa Bijeljine smo sprožili pobudo za vrnitev statusa občine Janja

Pogovarjal se je: Delvin Kovač

Zadnji delovni dan leta 2023 je v Domu kulture v Janji potekalo pobudno srečanje za začetek postopka vračanja statusa občine največji krajevni skupnosti na območju Bijeljine - Janji.

Srečanja so se udeležili člani pobudnega odbora: predsednik OO SDA Janja in podpredsednik Skupščine mesta Bijeljina Mustafa Gradaščević, predsednik GO NiP Bijeljina Sead Trnovac, nekdanji predsednik SDA Janja, odbornik v Skupščini mesta Bijeljina in delegat v Veču narodov Rs Samir Baćevac, predsednik FK "Podrinje" Janja Muhamed Šehić, predsednik UG "Oxigen" Nedim Hadžić in lastnik medija "Podrinjemedia" Vahidin Mulamustafić.

- Tema je bila sprožitev pobude za ustanovitev občine Janja. Kot sem že napovedal na zadnji, izredni Skupščini mesta Bijeljina, je bil celoten mačehinski odnos mestne uprave Bijeljine do Janje in drugih krajevnih skupnosti južno od nje, ključen, da smo resno začeli s to pobudo.

Zadnja "slaba" leta Bijeljine, na čelu z županom Ljubišem Petrovićem, so se glede Janje končala v zadnjem letu - neulaganje v infrastrukturo, med drugim.

S pobudnega srečanja

Imeli smo pobudno srečanje, da bi sprožili pobudo. Vemo, da to ne bo naletelo na odobravanje, da bo to trnova pot, vendar v tem trenutku druge izbire nismo imeli.

To je na nek način naš odgovor na trenutno ravnanje mestne uprave in trenutnega župana Ljubiše Petrovića do največje krajevne skupnosti na območju Bijeljine, hkrati pa tudi do Bošnjakov - pravi v pogovoru za Novinsko agencijo Patria podpredsednik Skupščine mesta Bijeljina Mustafa Gradaščević.

Spomni, da je bila Janja že prej občina, da pa ji je bil ta status z Dekretom takratnih komunističnih oblasti odvzet leta 1961. Janja je bila takrat pripojena Bijeljini.

Občina Janja je v svojem sestavu takrat imela 14 krajevnih skupnosti - od Čardačina, Kojčinovca, Ruhotine, Obriježi, Glavičic, Banjice, Kacevca, Modrana, Čengića… proti Zvorniku.

- Angažirali bomo pravnike, ekonomiste, strokovnjake, ki nam bodo pomagali pri nadaljnjih korakih, da vse oblikujemo in lahko predamo v nadaljnjo proceduro, torej pobudo Skupščini mesta Bijeljina.

Vemo in zavedamo se, da je pred nami težak in dolgotrajen proces, in da je predvsem potrebna politična volja, da bi izvedli ta postopek - govori Gradaščević.

Poudarja, da je politična situacija na območju Bijeljine izjemno burna in nestabilna. To traja že od zadnjih lokalnih volitev, kjer večino v Mestni skupščini ima SNSD in koalicija, zbrana okoli stranke Milorada Dodika.

- Na drugi strani je župan iz SDS-a. Napetosti in trenja med tema dvema politično nasprotujočima taboroma trajajo od volitev, da bi situacija kulminirala v marcu lani, ko je skupščinska večina sprejela odločitev o začetku postopka razrešitve župana Ljubiše Petrovića.

Gradaščević: Težak in dolgotrajen proces

Razrešitev ni uspela, vendar se je situacija še bolj zapletla. Nesodelovanje med Skupščino in županom se kaže v tem, da je mesto v blokadi in zaostaja v primerjavi s prejšnjim obdobjem, ko je bila Bijeljina lokalna skupnost, morda celo številka ena po marsičem v manjšem bosanskohercegovskem entitetu.

Na primer, v zadnjih treh letih tega mandata ni bil realiziran noben pomemben infrastrukturni projekt v Bijeljini, čeprav je skozi mestno blagajno, torej proračun, minilo več kot 200 milijonov mark. Še več, ne izvaja se niti tekoče vzdrževanje infrastrukture po krajevnih skupnostih - poudarja Gradaščević.

Pojasnjuje, da mestni proračun za letošnje leto znaša nekaj več kot 74 milijonov KM. In prav to je, kot poudarja naš sogovornik, eden od razlogov, zakaj so se v pobudnem odboru odločili, da se lotijo pobude za vrnitev statusa občine Janji.

- Mimogrede, Janja je imela ob zadnjem popisu 11.700 prebivalcev. Prav tako ima Janja več deset gospodarskih subjektov, ki polnijo mestni proračun. A iz istega proračuna v infrastrukturo v Janji v lanskem letu ni prišla niti ena sama marka! Po tem se natančno vidi ta mačehinski odnos in segregacija - navaja Gradaščević.

Po njegovih besedah Bošnjaki v Bijeljini trenutno nimajo pravic, ki jim jih Ustava, zakoni in drugi pravni akti manjšega bosanskohercegovskega entiteta omogočajo. To se predvsem kaže v številu zaposlenih v mestnih in entitetskih institucijah.

Panoramski pogled na Janjo

- Na primer, v Mestni upravi Bijeljine ima danes pogodbo za nedoločen čas le deset Bošnjakov od več kot petsto zaposlenih v mestni upravi. Stanje ni nič boljše niti v drugih javnih službah in podjetjih - opozarja Gradaščević.

Kot pravi, obstajajo celo javne ustanove, v katerih ni zaposlenega nobenega Bošnjaka. Poleg tega je ena od težav za Bošnjake tudi nezmožnost učenja bosanskega jezika v šolah.

- Velik izziv je trenutno za vse Bošnjake v manjšem bh. entitetu, pa tudi za Bošnjake Semberije, varnostna situacija v luči najnovejših napovedi o možnem odcepljenju tega entiteta, nenehnih groženj z morebitnimi spopadi, izhodi na mejo itd...

Vsi ti problemi, in še veliko drugih, ki jih nisem navedel, življenje Bošnjakov povratnikov vsak dan otežujejo. Meni osebno se zdi, da gre za nekakšen "mehki" pritisk, da bi se tudi mi malo, ki jih trenutno živi, sami odselili, in da bi končno prišlo do uresničitve tistega načrta, ki je bil začrtan v devetdesetih, ko se je začela agresija na Republiko Bosno in Hercegovino, ko se je začelo sistematično izganjanje in čiščenje ozemlja - je dejal Gradaščević.

Prav tako navaja, da na območju Bijeljine med Bošnjaki delujeta dve politični stranki - SDA in NiP. Na zadnjih lokalnih volitvah sta nastopili skupaj.

- Upam, in aktivno delamo na tem, da bi tudi na lokalnih volitvah letos nastopili skupaj. Brez enotnega in skupnega nastopa je vprašanje, ali bi kdo od Bošnjakov prišel v Mestno skupščino - dodaja.

Janja je imela ob zadnjem popisu 11.700 prebivalcev

Navedel je primer, da je bil cenzus za vstop v Mestno skupščino na zadnjih volitvah približno 1.800 glasov.

- To je izjemno visoko. Edina možnost, da ponovimo ta rezultat, ki ga trenutno imamo, in imamo dva odbornika, je, da nastopimo skupaj. Ne rabim poudarjati, kakšen pomen ima imeti predstavnike v lokalni upravi.

Večina problemov in potreb, ki jih imajo državljani, je povezana z lokalno oblastjo. To ima še večjo težo in pomen, ko govorimo o političnem obstoju in participaciji v manjšem bosanskohercegovskem entitetu.

Le toliko, kolikor smo politično močni in pomembni, toliko lahko tudi uveljavljamo naše pravice. V vseh drugih primerih nas sistem tam ne prepozna - zaključuje Mustafa Gradaščević v pogovoru za Patrijo.

}