Državljanom in novinarjem otežen dostop do javnih podatkov, institucije ne odgovarjajo v zakonskih rokih

(Patria) - Prekoračitev rokov, predložitev nepopolnih odgovorov ali pošiljanje informacij v obliki, ki ni predpisana z zakonom, so le nekateri od pokazateljev neresne in samovoljne uporabe Zakona o prostem dostopu do informacij v Bosni in Hercegovini, zaradi česar je državljanom otežen dostop do podatkov, ki so po svoji naravi javni, je sporočil Transparency International.

Skoraj polovica javnih organov ne odgovori na zahtevo za prost dostop do informacij v zakonskem roku, le nekaj več kot tretjina institucij oziroma 140 od 394 vključenih v raziskavo, pa je predložila vse zahtevane podatke v zakonskem roku, kažejo rezultati raziskave, predstavljene danes v Sarajevu v okviru mednarodnega dneva prostega dostopa do informacij.

„Dostop do informacij je ključni pokazatelj stopnje demokratičnosti države in mehanizem, ki državljanom omogoča sodelovanje v javnih procesih,“ je izjavila Aurélie Valtat, vodja oddelka za evropske integracije, politična in ekonomska vprašanja pri Delegaciji Evropske unije v BiH v svojem nagovoru ob odprtju konference „Izzivi dostopa do javnih informacij v BiH: od sprejetja zakona do njegove uporabe“.

„Prost dostop do informacij je eden od temeljev pregledne in odgovorne javne uprave, pa tudi dosežek, na katerem temelji ideja EU, napredek na tem področju pa predstavlja enega najpomembnejših vidikov za razvoj demokracije,“ je dodala Valtat.

Raziskava, ki jo je Transparency International v BiH izvedel v sodelovanju z organizacijo „Vaša prava“ Bosne in Hercegovine v okviru projekta „Access for all – Krepitev dostopa do informacij za sodelovanje državljanov“ ob podpori Delegacije Evropske unije v BiH, je zajela 394 javnih organov na vseh ravneh oblasti v Bosni in Hercegovini, zahtevane pa so bile informacije o izdatkih za plače, zaposlovanju v letih 2022 in 2023 ter pogodbah o delu, sklenjenih v zadnjih treh letih.

Podatki kažejo, da javni organi svoje zavračanje predložitve podatkov najpogosteje utemeljujejo z varovanjem osebnih podatkov, kot je v primeru podrobnosti pogodb o delu, za katere je večina institucij trdila, da niso v javnem interesu, kljub zakonskim določbam in tudi razlagam Agencije za varstvo osebnih podatkov BiH, da prejemki zaposlenih v javnem organu ne uživajo enake stopnje varstva zasebnosti.

Raziskava je pokazala vidno razliko v ravnanju med ravnmi oblasti v Bosni in Hercegovini, tako so ministrstva na ravni BiH v zakonskem roku odgovorila v 88,9 % primerov, medtem ko je le 68 % kantonalnih ministrstev odgovor predložilo pravočasno. Podatki prav tako kažejo, da, čeprav se spori zaradi kršitev zakona o prostem dostopu do informacij rešujejo v okviru enega do dveh let, obstajajo znatna odstopanja, tako je Kantonalno sodišče v Novem Travniku odločbo sprejelo v samo enem mesecu, medtem ko se je na odločbo Kantonalnega sodišča v Sarajevu čakalo od januarja 2019.

„Cilj zakona o prostem dostopu do informacij v BiH je zagotoviti, da informacije pod nadzorom javnega organa predstavljajo javno dobro ter da spodbujajo večjo preglednost in odgovornost teh javnih organov, medtem ko analiza uporabe tega zakona kaže, da temu ni tako,“ je dejal Marko Vujić, sodelavec za pravno pomoč v TI BiH ALAC.

TI BiH je v zadnjih petih letih sprožil 93 upravnih sporov proti javnim organom zaradi kršitev zakona o prostem dostopu do informacij, že sam podatek, da je bilo 86 % rešenih primerov v korist Transparency International v BiH, govori, da javni organi premalo natančno razlagajo zakon, zmanjšujejo pomen javnega interesa pri odločitvi, da ne objavijo zahtevanih podatkov.

Ta raziskava potrjuje prejšnje ugotovitve in analize, ki jih je izvedel TI BiH, da javni organi kažejo nezadostno stopnjo preglednosti in varovanja javnega interesa, s čimer ustvarjajo nekakšno pravno negotovost v postopku pridobivanja javnih informacij. TI BiH je že prej opozoril, da po sprejetju štirih reformnih zakonov, ki so pomembni za evropsko pot Bosne in Hercegovine, med katerimi je tudi novi Zakon o prostem dostopu do informacij na ravni BiH, objavljanje podatkov od javnega interesa ni pospešeno in niso zabeleženi pozitivni premiki.