Državljani začas ustavili odpiranje kamnoloma v Srebreniku

(Patria) - Medtem ko se opotekamo od ene katastrofe, nam grozi druga. Prebivalci naselja Špionica pri Srebreniku se od leta 2021 borijo proti odpiranju kamnoloma na tem območju.

Razlogov je veliko. Najbližja hiša je oddaljena le 30 metrov, v bližini pa so tudi vodnjaki, ki naj bi bili povezani v sistem mestnega vodovoda, piše Federalna.ba.

Geološke raziskave so že povzročile padanje kamenja v strugo reke Bistrice, kar za prebivalce predstavlja resen varnostni in ekološki problem. Vendar pa tisto, kar skrbi prebivalce, ne skrbi pristojne.

Za Adelo Mahmutović in njeno družino bi bil kamnolom resen problem, strah pa se je še povečal po tragediji v Jablanici. Lani je bila priča tudi padanju skal v strugo bližnje reke.

- Ogromna skala je bila. Mislila sem, da je potres, prestrašila sem se. Otroci so se igrali v reki. Če bi se malo bolj dol odkotalila, bi nam otroci umrli. Mi tam živimo, to je naš dom. Nočem oditi, to je moje - pravi.

Da so pridobljena vsa potrebna soglasja za delovanje kamnoloma, so prebivalci Špionice izvedeli šele konec leta 2023. Vendar pa pravijo, da ne bodo odnehali od boja, saj če se bo kamnolom začel, življenje tukaj ne bo več mogoče, poleg tega pa bodo ogroženi tudi viri pitne vode.

- Borili se bomo, nikogar se ne bojim razen Boga. Nikoli ne bom odnehala. Ljudje, pridite pogledat, kje je to, kar načrtuje, in zakaj naj bi se en posameznik bogatil na naš račun - poudarja domačin Jakov Topalović.

- Koliko noči nisem spal... Kamnolom se še ni začel, pa že razmišljam, kaj bo, ko se bo začel. Razmišljam o tem, kako bo in kaj. Zato pravim - ni šans! Tukaj bi bilo vse narobe, če bi začeli delati - dodaja domačin Zahir Ajanović.

Investitor navaja, da je njegova družba pred nakupom kamnoloma od prejšnjega lastnika prejela pisne izjave domačinov, s katerimi potrjujejo, da soglašajo z izvajanjem pridobivanja in geoloških raziskav apnenca na kamnolomu.

Navaja tudi, da je bilo vse narejeno v skladu s prostorskimi načrti mesta in kantona ter da od tega projekta ne bodo odstopili.

- Nikoli ne bi dovolili, da tvegamo človeška življenja in zdravje ljudi. Zato smo potrpežljivi in spoštujemo zakonske postopke.

Opravili smo potrebne raziskave, projekte in pridobili dokumentacijo za delovanje kamnoloma v skladu z zakonskimi predpisi, ne da bi ogrozili čigarkoli lastnino in zdravje - pravi investitor kamnoloma Adem Musić.

Aarhus center v Bosni in Hercegovini je nudil pomoč prebivalcem in sprožil tri ločene pravne postopke.

Zadnji se je nanašal na urbanistično soglasje, kantonalno sodišče v Tuzli pa je sredi meseca razveljavilo odločbo Ministrstva za prostorsko ureditev in varstvo okolja Tuzlanskega kantona, ter je zadeva vrnjena v ponovno obravnavo.

Glede soglasij, ki jih omenja investitor, pravijo, da so bila dana prejšnjemu lastniku in da takrat ni bilo govora o kamnolomu te kapacitete.

- Zdaj je sodišče odredilo, da se postopek obnovi, oziroma da se pri izdajanju novega urbanističnega soglasja vključi tudi Krajevna skupnost Špionica.

Kakšen bo izid ponovljenega postopka, ostaja negotovo, saj se Krajevna skupnost Špionica temu kamnolomu strogo protivi.

Ta primer je primer, kako je pravica morda počasna, a dosegljiva in obstaja - pravi Nina Kreševljaković, pravna svetovalka Aarhus centra v BiH.

- Vsi moramo delati po zakonu in izpolniti vse, kar zakon od nas, mestne uprave in zasebnega kapitala zahteva. Seveda ob upoštevanju tistega, kar je pomembno za lokalno skupnost. Takšen odnos smo imeli in ga bomo imeli tudi v prihodnje - sporoča župan Srebrenika Adnan Bjelić.

Če bo do odprtja kamnoloma v Špionici prišlo, bodo prebivalci navedli, da se bodo morali izseliti s tega območja. Za nekatere bo to drugič, saj so bili med vojno že pregnani iz svojih domov v Podrinju.