Prebivalci na nogah, pripravljajo peticije: Ne damo Sutorine, vrnite jo BiH

Prebivalci Bosne in Hercegovine so, kot kaže, bolj odločni kot kdaj koli prej, da Sutorino, bh. izhod na odprto morje, ki zdaj pripada Črni gori, vrnejo v lastništvo Bosne in Hercegovine, kot je bilo do leta 1947, piše bh. novinska agencija Patria (NAP).

Celoten projekt vrnitve Sutorine Bosni in Hercegovini je pred nekaj tedni sprožil dr. Suad Kurtćehajić, profesor na Fakulteti političnih znanosti v Sarajevu in strokovnjak za pravo, ki je dobil veliko podporo prebivalcev BiH.

Nevladne organizacije in neformalne skupine se zdaj združujejo, da bi podprle profesorja in njegovo ekipo, v teh dneh pa bodo po ulicah Bosne in Hercegovine organizirane tudi točke, na katerih bodo aktivisti zbirali podpise prebivalcev za čim hitrejšo vrnitev Sutorine Bosni in Hercegovini.

Hkrati je na družbenem omrežju Facebook ustanovljena tudi skupina „Sutorina je Bosna in Hercegovina. Vrnite nam jo nazaj“, ki do zdaj šteje blizu 14.000 članov.

- Šele leta 1948 se pojavijo prvi zemljevidi, ki Sutorino vrisujejo znotraj Črne gore, in to po neformalnem pogovoru Đura Pucarja Starega s črnogorskim politikom Blažom Jovanovićem. Stoletja nazaj je bila Sutorina na zemljevidih vrisana kot Bosnin izhod na odprto morje. Ne vidim nobenega argumenta, da bi naši politiki dali Črni gori nekaj, za kar tudi Črnogorci vedo, da ni njihovo – pravi profesor Kurtćehajić.

Sutorina je naselje v občini Herceg Novi v Črni gori. Za druge morda ne tako privlačen kraj, a za BiH je velikega pomena, saj bi bil to drugi bh. izhod na morje. Kot bh. ozemlje je bila Črni gori pripojena skupaj z vasmi Igalo, Sutorina, Sušćepan, Prijevor (Sutorina), Ratiševina in Kruševice, katerih skupna površina znaša 75 km2.

- Vsak podpis naših politikov, da se odrečejo Sutorini, bi bil veleizdaja naroda in države – opozarja Kurtćehajić.

Pravi, da se ne želi prepirati s Črno goro, ampak želi le, da mednarodna arbitražna komisija pregleda vso dokumentacijo in vidi resnico, piše NAP.