MESTO POD OBLEGO Pred 34 leti je agresor streljal na civiliste v Sarajevu, prve žrtve Suada, Olga, Samir...

(Patria) - Na današnji dan pred 34 leti se je začela obleganje Sarajeva, ki je trajalo 1425 dni in je bilo eno najdaljših v zgodovini modernega vojskovanja.

Obleganje se je začelo z zavzetjem mednarodnega letališča Sarajevo s strani JLA, v noči s 4. na 5. april 1992. Štiri leta dolgo blokado glavnega mesta so poimenovali “Sarajevsko obleganje”.

Tega 5. aprila 1992. so potekale demonstracije za mir, na katerih so državljani Sarajeva zahtevali od agresorskih sil, da odstranijo barikade in se umaknejo. Nekaj deset tisoč ljudi je zahtevalo preprečitev vojne in se uprlo že pripravljeni agresiji na neodvisno Bosno in Hercegovino. Zbrani državljani so bili na platou pred Skupščino RBiH, Vrbanja mostu.

Po odredbi SDS so ostrostrelci streljali s strehe hotela Holiday Inn na demonstrante. Po demonstracijah, ki so potekale na Marijinem Dvoru, so se zbrani demonstranti odpravili proti takratnemu mostu Vrbanja. Ostrostrelci, ki so bili nameščeni v objektu nasproti bencinske črpalke, so odprli ogenj na ljudi in na mostu ubili Suado Dilberović in Olgo Sučić. Suada in Olga sta bili prvi žrtvi obleganja mesta, ko je bilo streljano na civiliste. Tega dne je bil med demonstracijami ubit tudi Muhidin Šabanović.

Vendar pa je bil tega 5. aprila še ena žrtev. Agresor je zavzel Policijsko akademijo takratnega MUP RBiH za izobraževanje kadrov na Vracah. V trenutku napada je bilo v šoli okoli 800 učencev, skoraj 400 pa jih je bilo mlajših od 18 let.

Šestnajstletni Samir Mišić, učenec in pripadnik 20. razreda, je bil ubit 5. aprila 1992. leta, posmrtno pa je bil odlikovan z “Zlato policijsko značko”. V krogu Policijske akademije je bil leta 2016 postavljen spominski obeležje.

Po uradnih zabeležkah je napad na šolo odredil takratni namestnik ministra MUP Republike srbske Momčilo Mandić. V napadu je sodelovala Posebna enota MUP Rs-a.

Napad na šolo se je začel nekaj malo po 15. uri.

Direktor šole Husein Balić je zavrnil predajo. Oborožen s šolskim orožjem, ki se je uporabljalo za usposabljanje, se je uprl srbskim specialcem, ki jih je vodil Milenko Karišik. Ta je le nekaj dni pred tem bil Balićev kolega in profesor učencem, na katere je takrat streljal. Balić je v eni izjavi dejal, da so imeli znotraj svojih vrst v šoli izdajalce.

Pri napadu na učence so specialce podprli tudi vojvoda Slavko Aleksić s svojo vojsko, srbsko prebivalstvo z Vrac, pa tudi srbski policisti, ki jim je Radomir Spaić, poveljnik Sarajevske gasilske brigade, razdelil uniforme gasilcev. Direktor šole Husein Balić je apeliral, da mu kdo pomaga z učenci, vendar pomoči ni mogel dobiti. Neenakopravni boj se je vodil do prvih večernih ur brez prenehanja.

Poveljnik 4. korpusa Jugoslovanske ljudske armade (JLA) general Vojislav Đurđevac je izdal odredbo poveljniku 49. brigade JLA, naj z enim bataljonom vojske krene proti šoli na Vracah, da bi domnevno preprečili spopad.

Vendar pa se je zgodilo nasprotno. Pripadniki 49. brigade JLA so se pridružili napadom na policijsko šolo. Profesorji so bili ujeti in odpeljani na Pale. Preden so bili zamenjani, so jih pet dni mučili.

Učenci so bili zaprti v osnovni šoli “Radojka Lakić” v bližini Policijske šole. Kot je povedal direktor Balić, se je neki srbski borec igral s puško, medtem ko je pazil na ujetih učence, in puška je sprožila ter Mišića zadela v glavo.

Na pogreb na sarajevskem pokopališču Bare, nihče od Samirove rodbine ni mogel priti iz blokirane Rogatice. V grob ga je po izhodu iz ujetništva spustil direktor Policijske šole Balić z še nekaj profesorji.

Od 5. aprila v naslednjih 1.425 dneh obleganja je v povprečju padlo 329 granat dnevno na Sarajevo, to mesto pa ima tudi poseben rekord. Namreč, gre za rekord 3777 izstreljenih granat na Sarajevo v enem dnevu. To se je zgodilo 22. julija 1993. leta.

Granate so povzročile ogromno škodo, uničevali so se civilni, kulturni in verski objekti. Ubijali so ljudi, otroke, obstreljevali bolnišnice. Na hribih okoli Sarajeva je bilo nameščenih 120 minometov in 250 tankov JLA, ki so kasneje prišli v roke agresorja. Cilj jim je bil mučenje s stradanjem in demoralizacija prebivalstva na najbolj okrutne načine. Kot je navedeno v sodbi Radovanu Karadžiću in Ratku Mladiću, so terorizirali Sarajevo in njegove državljane.

Med obleganjem Sarajeva je bilo ubitih več kot 11.000 ljudi, med njimi 1.600 otrok, 50.000 ljudi pa je bilo lažje in težje ranjenih.

5. april se od leta 2020. obeležuje kot Dan začetka obleganja Sarajeva.