Grabar-Kitarovićeva v Bruslju o stanju v BiH

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović se je v Bruslju srečala s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, s katerim je govorila o stanju na Hrvaškem, pričakovanjih od nove vlade, stanju v Bosni in Hercegovini ter odnosih s sosedami, je poročala Aljazeera Balkans.

Grabar-Kitarovićeva je po srečanju z Junckerjem izjavila, da je posebej govorila o stanju v Bosni in Hercegovini.

- Izrazila sem zaskrbljenost nad zadnjimi dogodki in trendi, ki jih vidimo v tej državi, in prosila sem Junckerja in na splošno Komisijo, naj se bolj osredotoči na BiH in naj se tej državi pomaga ne le pri procesu reform na poti v članstvo EU, ampak pri ureditvi države, da bi vsi trije narodi, seveda v našem primeru smo predvsem zainteresirani za položaj hrvaškega naroda, resnično bili enakopravni na celotnem ozemlju BiH - je dejala Grabar-Kitarovićeva. 

Glede nedavnega referenduma, ki je potekal v Republiki Srbski, je Grabar-Kitarovićeva dejala, da je stališče Komisije, da je bil ta referendum nezakonit in v nasprotju z daytonskimi sporazumi. 
Poudarila je, da pričakuje, da se bo nova hrvaška vlada veliko bolj ukvarjala z vprašanji BiH.

- To je naša ne le ustavna obveznost v odnosu do Hrvatov v BiH, ampak tudi nacionalni interes. Z BiH delimo 1001 km dolgo mejo in stabilnost te države vpliva na stabilnost in percepcijo Hrvaške. Do zdaj nismo dovolj izkoristili dejstva in položaja, da smo zdaj članica EU in Nata, da nastopamo iz drugačnega položaja, da nismo država kandidatka, ki mora pojasnjevati naše notranje procese, ampak da prav zdaj kot članica EU tukaj v Bruslju lahko močno zagovarjamo reševanje vprašanj znotraj BiH - je dejala.

Sprememba daytonskega sporazuma

Predsednica Grabar-Kitarovićeva je dejala, da je z Junckerjem govorila tudi o potrebi po spremembi daytonskega sporazuma.

- Osebno menim, da je daytonski sporazum tako ali drugače že spremenjen. Z številnimi amandmaji na ustavo BiH smo se odmaknili od tega Daytona. Nujno se je zdaj osredotočiti na to, kaj se je zgodilo in koliko so ti amandmaji vplivali na erozijo konstitutivne enakosti treh narodov v BiH, ker, ponavljam, BiH je specifična država. V njej niso enaki le vsi državljani, ampak tudi trije konstitutivni narodi. Vsaj bi morali biti - je dejala.

Dejala je, da meni, "da bomo v tem smislu sprožili tudi pogovore in pobudo z ZDA".

- Do zdaj sem o tem govorila z ameriškimi in številnimi evropskimi uradniki. Ne glede na to, kako bodo tekli procesi, vsekakor trenutna evropska pobuda, ki obstaja, in to sem poudarjala tudi v Londonu, se ne more osredotočiti le na gospodarske in socialne procese, ampak mora biti tudi politična. Torej, ker je BiH sui generis primer, je treba postaviti nekatere pogoje, ki bi jih država morala izpolniti, da bi postala v celoti funkcionalna in na ta način ne le napredovala na poti v članstvo EU in Nata, ampak resnično uredila tudi politične odnose na ravni države. Ta politična vsebina, izgradnja institucij je izjemno pomembna in to je tisto, kar evropski pobudi manjka - je dejala Grabar-Kitarovićeva, povzema AJB.