Grabar-Kitarović in Vučić soglasna: Veliko odprtih vprašanj in drugačen pogled na preteklost

ZAGREB, (Patria) - Srbski predsednik Aleksandar Vučić je na uradnem obisku na Hrvaškem. S hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović sta imela tiskovno konferenco, na kateri sta govorila o temah srečanja in odprtih vprašanjih med Srbijo in Hrvaško, piše agencija Patria.

Obisk je bil pripravljan več mesecev, eskalacija verbalnega spora pa je pospešila ta obisk na pobudo hrvaške predsednice.

- Odnosi so obremenjeni s preteklostjo in danes se je nismo dotikali in o njej nismo govorili. Ona nam preprečuje, da bi odnose med državama poimenovali prijateljski. Imamo skupno odgovornost za prihodnost Jugovzhodne Evrope. Dotaknili smo se in odprli mnoga vprašanja. V mnogih stvareh se nismo strinjali, nekje smo se približali, nekje ne, vendar verjamem, da lahko v času pred nami in bomo nadaljevali pogovore - je izjavila Grabar-Kitarović.

Predsednica je dodala, da je reševanje odprtih vprašanj odgovornost tudi do državljanov obeh držav, posebej do družin, ki iščejo svoje pogrešane člane, da se vprašanje pogrešanih reši što prej.

- Tam je veliko problemov, minilo je veliko let od vojne, vendar me ohrabruje volja predsednika Srbije, da se pogovarjamo z združenji pogrešanih. Pogovarjali smo se o polo žaju srbske in hrvaške manjšine na Hrvaškem in v Srbiji. V uradne dr žavne delegacije bomo vključili predstavnike pogrešanih in narodnih manjšin, da bi tudi uradno na teh meddržavnih srečanjih izboljšali njihov polo žaj - je dodala hrvaška predsednica.

Glavna zahteva glede polo žaja manjšin je politi čna zastopanost Hrvatov na ravni skupščine, je poudarila Grabar-Kitarović, in dodala, da verjame, da bo predsednik Srbije nadaljeval pogovore s predstavniki hrvaške manjšine v Srbiji.

- Vprašanje meje je odprto. Naše priporočilo je, da o tem pogajamo še naslednji dve leti, če nam ne uspe, potem da se obrnemo na mednarodno pravno telo. Odnosi Hrvaške in Srbije niso pomembni samo za naša dva naroda, ampak za stabilnost celotne jugovzhodne regije - je sporo čila Grabar-Kitarović.

Poudarjeno je bilo, da Hrvaška podpira evropsko pot Srbije, pogovarjali pa so se tudi o skupnem pristopu k evropskim skladom in gospodarskem sodelovanju.

Vučić je dejal, da današnje srečanje ni bil lahek korak glede na ozra čje, ki se je ustvarjalo okoli obeh dr žav. Napovedal je, da bo zelo hitro imel določene informacije, vsaj za nekaj pogrešanih oseb.

- Srbija in Hrvaška bosta morali, ne glede na to, ali si to želijo ali ne nekateri v politi čnem sistemu obeh dr žav, imeti boljše odnose. Moramo gledati v prihodnost z drugačnimi o čmi.

Dejal je, da je vprašanje meje eno od odprtih vprašanj in da se 136 km - od 262 km meje - nahaja na Donavi.

- Hrvaška se sklicuje na zemljiške knjige, Srbija pa na zakon. Kar pri č akujemo od Hrvaške, je, da Srbom omogo čijo izja vljanje in da ponosno ohranjajo svoje ime in priimek, izboljšanje pravic srbske manjšinske skupnosti.

Vučić je dodal tudi, da se je pove čala trgovinska menjava in da se bo na tem v prihodnje še bolj delalo.

- Pogovarjali smo se o vseh regionalnih vprašanjih, mislim, da bosta Srba in Hrvata morala resneje govoriti, da spodbujamo dialog med pravoslavno in katoliško cerkvijo. Glede preteklosti se v ničemer ne strinjamo, vendar če ni č e, smo razumeli, da ima druga stran popolnoma drugačen pogled, vendar ga bomo poskušali razumeti.

Vučić je na vprašanja novinarjev odgovoril, da se najve č skrbi posve ča izboljšanju odnosov med državama in njenima narodoma. 

- Ne bomo prošili Hrvaške ne Evropske unije, če menite, da je treba odpreti neko poglavje, ga odprite, če menite, da ga je treba zapreti, ga zaprite. 

Vučić je dejal, da je Srbija odprta za kakršnkoli pogovor. Sporo čil je, da je Dragan Čović, č lan Predsedstva BiH, rad viden gost v Srbiji in »vedno dobrodošel.« 

- Nisem vstopal v podrobnosti glede volilnega zakona in to ne bi bilo pošteno. Mi menimo, da imata Srba in Hrvata dober odnos v BiH in želimo, da takšne odnose vzpostavita tudi z bošnjaško skupnostjo - je dejal Vučić. 

- Trilateralni sestanki med BiH, Srbijo in Hrvaško so eden od zaželenih mehanizmov, kjer lahko govorimo o vprašanjih, ki obremenjujejo BiH na njeni evropski poti, imamo pa tudi pravico in obveznost varovati stabilnost naše sosednje dr žave in po Daytonskem mirovnem sporazumu - je dejala hrvaška predsednica. 

- Hrvaška meni, da je treba volilni zakon BiH spreminjati in nadgrajevati. Pri spremembah volilnega zakona BiH je treba spoštovati odločitve Ustavnega sodišča BiH, sodbo Sejdić-Finci ter samo na čelo Daytonskega mirovnega sporazuma, to je enakopravnost treh narodov. To pomeni, da predstavnika Hrvatov v Predsedstvu BiH morajo izbirati Hrvati, o podrobnostih, kako se bo volilni zakon spremenil, pa je na politi čnih predstavnikih v BiH - je zaklju čila Grabar-Kitarović.