Gordion - starodavno mesto na križišču velikih vzhodnih in zahodnih imperijev

(Patria) - Arheološko najdišče Gordion v Ankari, glavnem mestu Turčije, je bilo uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine.

Na 45. zasedanju Odbora za svetovno dediščino Unesca, ki je potekalo pred dvema dnevoma v Rijadu, v Kraljevini Savdski Arabiji, je bil Gordion registriran kot 20. turško območje dediščine, vključeno na svetovni seznam.

Unescova konvencija opisuje starodavno mesto Gordion kot "večplastno starodavno naselje, ki obsega ostanke starodavne prestolnice Frigije, neodvisnega kraljestva iz železne dobe".

Gordion je eden najpomembnejših zgodovinskih centrov na starodavnem Bližnjem vzhodu.

"Arheološka izkopavanja in raziskave na tem mestu so razkrili številne ostanke, ki dokumentirajo gradbene tehnike, prostorske ureditve, obrambne strukture in prakse pokopavanja, ki osvetljujejo frigijsko kulturo in gospodarstvo", navaja Unesco.

Mesto mitov in legend

Starodavno mesto Gordion, ki se nahaja v okrožju Polatli v Ankari, je izjemno pričevanje o bogastvu civilizacij, ki so pustile svoj pečat v anatolskih deželah.

Zaradi svoje lege je bil Gordion ključna točka križišča med vzhodom in zahodom, na križišču velikih imperijev na vzhodu - Asircev, Hetitov in Babiloncev ter Grkov in Rimljanov z zahoda. Gordion vsebuje dokaze iz zgodnjega bronaste dobe (okoli 2.500 pr. n. št.).

Neprekinjena človeška poselitev v starodavnem mestu in njegovi okolici skozi 4.500 let uvršča Gordion med redka območja na svetu z najdaljšo zgodovino neprekinjene poselitve.

Privlačnost kraja za različne civilizacije pripisujejo strateški legi ob pomembnih trgovskih poteh Anatolije, obilnim zalogam vode iz reke Sangarios (današnja Sakarya) ter prostrani rodovitni zemlji, primerni za obdelavo.

Po frigijski poti...

Gordion je bil politično in kulturno središče Frigije, ki se je dvignila z razpadom Hetitskega cesarstva v 12. stoletju pr. n. št.

Frigijci so se naselili na širokem območju v anatolskih deželah, ki zajema današnje province Ankara, Afyonkarahisar, Eskişehir in Kütahya. Frigijska dolina je bila veliko območje, ki danes vsebuje starodavne ruševine.

Monumentalne zgradbe frigijskega obdobja so pustile najpomembnejši pečat na pokrajini Gordiona. Grobni humki mestnih vladarjev in kamnite utrdbe kažejo moč in avtoriteto frigijske elite.

Nekoč je s tem krajem vladal kralj Mida, v mitologiji "preklet z dotikom zlata". Njegov grob v Gordionu je tretji največji grobni humek, grobna komora v njem pa je najstarejša lesena zgradba na svetu.

Gordion je povezan tudi z mitološkim Gordijskim vozlom – legenda pravi, da naj bi vozl razvozlal prihodnji osvajalec Azije. Zato ni naključje, da je Gordion obiskal Aleksander Veliki.

Danes muzej Gordion hrani najpomembnejše arheološke najdbe s tega območja. Med artefakti so ročno izdelana keramika iz starejše železne dobe, železna orodja iz zgodnje frigijske dobe ter starinsko posodje in uvoženo blago.

Obiskovalci si lahko ogledajo tudi vzorce pečatov in kovancev, najdenih v Gordionu.

Območja turške dediščine na Unescovem seznamu svetovne dediščine:

1. Narodni park Göreme in kamnita območja Kapadokije

2. Velika mošeja in bolnišnica Divriği

3. Zgodovinska območja Istanbula

4. Hattusha: Hetitska prestolnica

5. Nemrut Dağ

6. Hierapolis-Pamukkale

7. Xanthos-Letoon

8. Mesto Safranbolu

9. Arheološko najdišče Troja

10. Mošeja Selimija in njen kompleks

11. Neolitsko najdišče Çatalhöyük

12. Bursa in Cumalıkızık: Rojstvo Osmanskega cesarstva

13. Pergamon in njegova večplastna kulturna krajina

14. Trdnjava Diyarbakır in kulturna krajina vrtov Hevsel

15. Efez

16. Arheološko najdišče Ani

17. Afrodisias

18. Göbekli Tepe

19. Arslantepe Mound

20. Gordion

21. Lesene hipostilne mošeje srednjeveške Anatolije.