Obletnica rojstva prvega predsednika RBiH Alije Izetbegovića

Na današnji dan sada već davne 1925. godine se je rodil prvi predsednik neodvisne in samostojne Republike Bosne in Hercegovine Alija Izetbegović, prenaša bh. novinska agencija Patria.

Rojen je v Bosanskem Šamcu, v kmečki družini, ki se je leta 1868 iz Beograda preselila v Bosanski Šamac. Družina Izetbegović leta 1928 pride v Sarajevo, kjer Izetbegović konča Gimnazijo. Med šolanjem se pridruži antikomunistični organizaciji "Mladi muslimani", med drugo svetovno vojno pa se ukvarja s humanitarnim delom (pomoč beguncem in pregnanim civilistom, zaščita in skrivanje preganjanih Bošnjakov ter sanacija porušenih mošej). Pod sumom, da je sodeloval pri ustanovitvi islamskega časopisa "Mudžahid", ter zaradi pripadnosti organizaciji "Mladi Muslimani", je bil leta 1946 aretiran in obsojen na tri leta zapora. Po izhodu iz zapora začne študirati kmetijstvo, od leta 1954 pa nadaljuje študij na Pravni fakulteti v Sarajevu, ki ga konča v dveh letih.

Po končanem študiju dela kot pravni svetovalec za več jugoslovanskih podjetij. Leta 1970 napiše Islamsko deklaracijo - splošno razpravo o politiki in islamu. Prav ta študija, napisana v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, bo pogosto vzeta kot dokaz o Izetbegovićevi politični naklonjenosti islamskemu fundamentalizmu.

Islamska deklaracija je bila v Jugoslaviji prepovedana. Do leta 1980, ko izide njegova druga knjiga Islam med Vzhodom in Zahodom, je Islamska deklaracija v Jugoslaviji skoraj neznana. V drugi knjigi poskuša opredeliti položaj bosanskih Muslimanov, islama, med drugimi idejami, ter razlike med evropsko in islamsko kulturo. Zaradi Islamske deklaracije je bil na političnem procesu leta 1983 obtožen, skupaj z dvanajstimi muslimanskimi intelektualci, načrtovanja ustvarjanja islamske države in obsojen na 14 let zapora. Čeprav se v knjigi ne omenjata niti Bosna in Hercegovina niti Jugoslavija, je bila Deklaracija eden od pomembnih dokazov na sodišču. Po političnih spremembah v Jugoslaviji pride na prostost po petih letih leta 1988.

Leta 1990 Izetbegović skupaj s Fikretom Abdićem, Adilom Zulfikarpašićem in še nekaj politiki ustanovi Stranko demokratske akcije (SDA). Zaradi takratnega predloga zakona o prepovedi političnih strank z nacionalnim predznakom SDA nima nacionalno opredeljenega imena, za razliko od drugih dveh novoustanovljenih strank v Bosni in Hercegovini, Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) in Srbske demokratske stranke (SDS).

Na volitvah leta 1990 za skupščino SR BiH in za člana sedemčlanskega predsedništva SR BiH Stranka demokratske akcije osvoji 35,85 % in s tem največje število glasov. Prvo mesto na predsedniških volitvah osvoji Fikret Abdić, vendar po internih razpravah v stranki Abdić odstopi mesto predsednika predsedništva SR BiH Izetbegoviću. Po odcepitvi in razglasitvi neodvisnosti Slovenije in Hrvaške od Jugoslavije leta 1991 Izetbegović vidi mesto Bosne in Hercegovine v preostanku Jugoslavije, v t.i. zdravi federaciji, ki bi s politično reorganizacijo nasledila prejšnjo državo. Vse do odločitev več vlad evropskih držav Evropske unije 15. januarja 1992 o političnem priznanju Slovenije in Hrvaške poskuša Izetbegović izogniti kritiki velikosrbske politike do Bosne in Hercegovine.

Politično nerodno ignoriranje spopadov in uničevanja vasi Ravna pri Trebinju z izjavo "...da to ni naša vojna...", predsedništvo BiH poskuša preprečiti odprte spopade z JLA in srbskimi politiki iz takratnega predsedništva Jugoslavije. Z vojno v Sloveniji in Hrvaški ter krepitvijo vojaških dejavnosti Jugoslovanske ljudske armade (JLA) tudi na ozemlju Bosne in Hercegovine pride do odločitve o referendumu za neodvisnost Bosne in Hercegovine. Na referendumu, izvedenem 29. februarja in 1. marca 1992, približno 90 % Hrvatov in Bošnjakov v občinah, kjer je na volitvah zmagala SDA ali HDZ, glasuje za neodvisnost, medtem ko v občinah, kjer je po volitvah leta 1990 zmagala Srbska demokratska stranka ali Srbsko gibanje obnove (SPO), referendum bojkotirajo.

Svoje delo v predsedništvu BiH je vse težje prenašal, primanjkovalo je svežine in koncentracije. Pred volitvami septembra 1998 je resno razmišljal, da ne bi kandidiral. Maja tistega leta je napisal pismo, naslovljeno „mojim prijateljem“, in ga poslal na približno trideset naslovov. Izrazil je željo, da se umakne. Vendar so stranke kolegi menili, da predvolilno obdobje ni primerno za to dejanje. Odločil se je umakniti 2. junija 2000. Poklical je svojega dobrega znanca Senada Hadžifejzovića, urednika RTVBiH, in ga prosil za termin, da sporoči pomembno novico. Bil je torek, 6. junij 2000. Izetbegović se je pojavil v Dnevniku TVBiH ob 19.30 in prebral naslednjo izjavo:

- Dragi državljani Bosne in Hercegovine, želim vas obvestiti o svoji odločitvi, da se po izteku mandata moje sedanje funkcije predsedujočega predsedništva BiH umaknem iz predsedništva, kar pomeni 12. oktobra letos.(...) Razlogov za moj umik je več, glavni pa so moja leta (avgusta dopolnjujem 75 let) in moje zdravje. Delo člana predsedništva v teh razmerah zahteva fizično in živčno kondicijo, ki je nimam. Zahvaljujem se vsem, ki so me podpirali v preteklih desetih težkih letih naše zgodovine. Želim, da se uresniči sanje bosanskih domoljubov o celoviti, demokratični in uspešni Bosni in Hercegovini."

Alija Izetbegović je umrl 19. oktobra 2003. Ta dan, kot tudi naslednji, se je zdelo, kot da se je nebo izlilo na bosansko prestolnico. Dolge kolone ljudi, Bosancev in Hercegovcev, pa tudi številne delegacije iz celega sveta, so mu želele izkazati zadnjo čast. Alija Izetbegović je pokopan na Šehidskem pokopališču Kovači v Sarajevu. 

Muzej „Alija Izetbegović“ je bil odprt natanko štiri leta po predsednikovem preselitvi na oni svet, 19. oktobra 2007, in hrani trajen spomin na lik in delo Izetbegovića.