Leto dni od smrti legende Želje Josipa Bukala

Pred točno enim letom je v Sarajevu v 71. letu starosti preminil legendarni nogometaš Željezničarja Josip Bukal, poroča agencija Patria.

Josip se je rodil v Okešincu med Kutino in Ivanić Gradom leta 1945. Po končani osnovni šoli pa se je preselil v Sarajevo, kjer je začel trenirati pri Željezničarju. Po končanem mladinskem stažu je prestopil v prvo ekipo, za katero je debitiral v sezoni 1963/1964. V klubu se je zadržal deset sezon, preden je leta 1973 odšel v belgijski Standard.

Za Željezničar je odigral skupno 290 uradnih tekem, vključno s standardnimi nastopi v šampionski generaciji v sezoni 1971/1972. Dosegel je tudi 128 golov in je drugi najboljši strelec v zgodovini kluba. Igralsko kariero je končal leta 1977 po še polsezoni pri Želji.

Bil je tudi reprezentant nekdanje Jugoslavije. V dresu reprezentance je zbral 24 nastopov, pri čemer je dosegel deset golov. V dolgi in uspešni karieri je izstopal kot velik športnik, izjemno močan in gibljiv, fantastičen strelec. Že kot mladinec je izstopal kot fenomenalen strelec.

Vendar pa so z njim, ko je prišel v prvo ekipo, eksperimentirali na položaju obrambnega vezista. Kljub temu so trenerji hitro prepoznali njegov potencial kot odličnega napadalca. Zaradi uničujočega strela je pogosto zadeval tudi z velikih razdalj, ob tem pa še odlična igra z glavo, kar pojasnjuje, zakaj je eden najboljših strelcev v zgodovini kluba.

Bil je prepoznaven po uničujočem strelu. Strokovnjaki so menili, da je bil Bukalov strel v tistem času najmočnejši na svetu. Nekoč, ko je igral za belgijski Standard, je bila po Bukalovem strelu izmerjena hitrost žoge neverjetnih 142 km/h, kar je bil v tistem času absolutni svetovni rekord.

Nekoč na Koševu je Željezničar igral proti Rijeki. Na 40 metrov od gola je Bukal vzel zalet in na presenečenje vseh ustrelil z razdalje. Žoga je z veliko hitrostjo končala v mreži Riječanov. Nato so navijači na stadionu zapeli: »Mujo kuje, Bukal razvaljuje«.

Skromen in zadržan izven igrišča, je bil nočna mora za vratarje vseh nasprotnih ekip. V času, ko je igral, je bil veljal za enega najboljših centrov v svetu. Velik del kariere je preživel v Belgiji, kjer je igral za Standard iz Lièga. Tudi tam je pridobil status prave legende. Leta 1974 je bil najboljši strelec Pokala UEFA z 12 goli.

Kasneje je delal kot trener pri Željezničarju, celo za kratek čas v sezoni 1988/1989 je bil vodja strokovnega štaba prve ekipe.

Eden je najzaslužnejših, da je Željezničar preživel med agresijo. Z nekaj drugimi entuziasti je ohranil delovanje kluba v njegovih najtežjih trenutkih.