GO SBiH: HDZ je dokazal, da je marioneta velikosrbskih interesov

SARAJEVO, (Patria) - Stranka za Bosno in Hercegovino je 31.03.2022. v Sarajevu izvedla 2. sejo Glavnega odbora, na kateri je bil sprejet Program dela Stranke za leto 2022 ter Finančni načrt.

V skladu s Statutom SBiH je bil opravljen dopolnitev Glavnega odbora, med drugim pa je bila analizirana tudi trenutna politična situacija v državi ter odraz vojne v Ukrajini na Bosno in Hercegovino.

Ob tej priložnosti so bili sprejeti naslednji sklepi:

1. Neuspešna pogajanja o spremembah Ustave in volilnega zakona BiH so pokazala prave položaje vseh pogajalcev. HDZ BiH je še enkrat pokazal, da se ne bori za interese države Bosne in Hercegovine, ampak da je marioneta velikosrbskih interesov, ki jih v BiH poskuša uveljaviti Milorad Dodik. Odnosi med Bosno in Hercegovino ter Hrvaško so bistvenega pomena za napredek tako Bosne in Hercegovine kot Hrvaške, pa tudi za stabilnost Balkana kot celote. Hrvaško pozivamo, naj preneha podpirati HDZ BiH, ki skupaj s Čovićem na čelu povzroča večkratno škodo odnosom med državama, pa tudi samim odnosom znotraj Bosne in Hercegovine. HDZ ni predstavnik vseh Hrvatov, niti večina Hrvatov v BiH ne razmišlja kot Čović. Po drugi strani pa so pogajalci tako imenovane probosanske blokade v veliki meri prispevali k temu, da smo sploh zašli v takšno situacijo. Naša diplomacija ne obstaja, razen nekaj izjem, ki svoje delo opravljajo na zavidljivi ravni. Interesi Bosne in Hercegovine niso ustrezno zastopani v državah, ki imajo velik vpliv na usodo naše države. Za takšne napake ni opravičila. Vse pohvale za ustavitev pogubnih rešitev gredo posameznikom in organizacijam v državi in svetu, ki so opozarjali na pogubnost dogovorov, ki bi vodili v dodatne etnoteritorialne delitve. Pod pritiskom javnosti nihče ni smel podpisati razpada BiH.

2. Politične in ekonomske posledice vojne v Ukrajini čuti ves svet, še posebej pa se te posledice čutijo v Evropi. Potencialne varnostne grožnje za Bosno in Hercegovino morajo biti v fokusu vseh struktur oblasti v naši državi. Ukrajinska kriza je do konca razgalila velikodržavne in nacionalistične politike na Balkanu, ki že leta napadajo ozemeljsko celovitost in suverenost Bosne in Hercegovine. Politike, ki so izvedle agresijo na Bosno in Hercegovino, genocid in združeni zločinski podvig, niso bile ustrezno sankcionirane v BiH. Mednarodno skupnost pozivamo, naj pomaga progresivnim evropskim silam v BiH in pospeši sprejem Bosne in Hercegovine v NATO in Evropsko unijo. To bi bil najmočnejši sporočilo režimom v okolici, ki že leta spodkopavajo funkcionalnost in blaginjo Bosne in Hercegovine.

3. Svet ministrov BiH in vlade entitet pozivamo, naj javnost seznanijo s konkretnimi koraki za premagovanje ekonomske krize, ki je zajela Bosno in Hercegovino. Visoka inflacija, rast cen živil in energentov so znatno ogrozili standard državljanov. Gospodarska rast, o kateri teh dneh poslušamo v medijih, kot tudi rekordno napovedani proračuni, ne odražajo slike realne rasti gospodarstva. Če upoštevamo padec gospodarstva med pandemijo in povečane življenjske stroške, bomo ugotovili, da do izboljšanja ni prišlo, ampak nasprotno. Pravo vprašanje, na katerega državljani iščejo odgovor, je, ali smo pripravljeni na izzive, ki prihajajo jeseni in pozimi, ko ves svet pričakuje pomanjkanje hrane, enormno podražitev osnovnih živil in negotovost glede dobave plina. Vse države pripravljajo alternativne rešitve in se pripravljajo na težke čase pred nami. Kakšni so naši odgovori na vse te izzive?

4. Nedopustno je, da niso bile ukinjene trošarine na gorivo sredi ekonomske krize, ki je prizadela ves svet. Najrazvitejše države sveta sproščajo ogromne količine naftnih rezerv in naftnih derivatov iz skladišč, medtem ko se pri nas ne stori ničesar, da bi se upočasnila in ustavila rast cen. Znižanje cen goriva bi imelo multiplikativni učinek in vplivalo na znižanje cen. Še posebej bi bilo pomembno, da najbolj ogrožene kategorije, kot so nizko plačani delavci in upokojenci, občutijo učinek takšnih ukrepov.

5. Večletne ovire pri delu in poskus ukinjanja javnega oddajnika BHRT je še en v nizu napadov na Bosno in Hercegovino in njene institucije. Tožilstvo BiH in sodišča pozivamo, naj preiščejo vse okoliščine, pod katerimi je bil BHRT pripeljan v situacijo finančnega zloma, čeprav je z državnim zakonom o javnem RTV sistemu Bosne in Hercegovine določen način in viri njegovega financiranja, ki so osnova tudi za financiranje entitetnih televizij. Kako je mogoče, da zakon velja in se uporablja za entitetne televizije, ne pa tudi za državno?