Igralke ne smejo biti 'meso', igranje je veliko več kot slečenje modrčka

Akademija scenskih umetnosti v Sarajevu je javno priznala, da mnogi poznajo ime vsaj enega profesorja, ki je pri sprejemnih izpitih izvajal neprimerno prakso slečenja deklet. Dekan Srđan Vuletić o imenih ni pripravljen govoriti, vendar tudi kot odgovorna oseba še ni pripravljen prijaviti tega spoznanja pristojnemu tožilstvu ali policiji.

„Pripravljen sem tožilstvu posredovati vse, kar je v pisni obliki, mi pa na ASU v mojem mandatu nimamo nobene uradne prijave. Situacija je zapletena, ne želimo se igrati s tem, ali je konkretno ravnanje bilo spolno nadlegovanje, dokler ne bomo imeli vseh dejstev. Kolikor mi je znano, je takrat ena študentka ustno prijavila, da je to zanjo neprijetno, in praksa je bila spremenjena. Trenutno smo v fazi zbiranja dejstev,“ je dejal Vuletić za Patrijo.

S tem na ASU nadaljujejo z relativizacijo problema in se poskušajo skriti za anonimnostjo deklet, ki so nas teh dneh preko Facebook skupine „Nisem tražila“ seznanile, da ni samo eni punci bila „neprijetna“ praksa tistih, ki nikakor ne morejo razumeti, da jih akademski naziv zavezuje, da omejijo svoje „umetniške svoboščine“ in prenehajo biti sodelavci pri stigmatizaciji lastnega poklica. Igralka ne sme biti „kurva“ in pika, akademski delavci pa bi morali najbolj paziti na to, da se v javnosti ne oblikuje napačna slika.

„Želim poudariti, po kdo ve kolikokrat, da je igralski poklic najbolj razburljiv, najlepši in najzahtevnejši. Mi igralci svoja telesa, svoje duše in svoja čustva vsak dan damo na panj. To je kompleksna umetnost. V svetu se plačuje z milijoni dolarjev. Pri nas obstajajo ljudje dobesedno na robu eksistence, ki še vedno verjamejo v to ljubezen. Izkažimo spoštovanje do igralcev in igralk. Branili so duh mesta v vojni. Rešili so svet med pandemijo (filmi in serije). Igralci in igralke, ki častno opravljajo svoje delo in ga imajo radi, si ne zaslužijo, da bi bili zvedeni na provincialni stereotip. Z degradiranjem igralskega poklica puščamo prostor, da primitivizem vstopi skozi velika vrata. Ne spreminjajmo tez. Zloraba je stranski produkt te ranljivosti igralke najprej, nato pa tudi igralca,“ nam je povedala bosanskohercegovska igralka Mona Muratović. 

O ASU ne želi govoriti in je tu kategorična. Prej smo iz medijev lahko izvedeli, da je tudi sama imela negativno izkušnjo, njen primer pa vodstvo ASU demantira, da ni bilo konkretnih prijav. Poskus uglednih režiserjev in igralcev, ki so dobili akademske nazive, da bi nam izpovedi več deklet o slečenju celo modrčkov na sprejemnem izpitu pretvorili v zgodbo o „nekdanjem protokolu“ preverjanja telesne pripravljenosti, v okviru katerega je drža telesa enako podcenjevanju inteligence. Še slabši je bil poziv študentkam, naj vse prijavijo pravni službi ASU, ki za to ni niti pristojna niti kompetentna.

„To je bila naša prva reakcija, ki smo jo popravili, vendar je pomembno, da smo prvi v regiji to storili. Ustanovili smo komisijo za preprečevanje spolnega in na spolu temelječega nadlegovanja, ki je ustvarila prostor zaupanja z imenovanjem svetovalcev iz vrst strokovnjakov, kar je bilo objavljeno na naši spletni strani,“ pravi Srđan Vuletić.

Na spletni strani je navedeno, da ASU „spodbuja vse svoje študente in alumnije, da se obrnejo na svetovalca po svoji izbiri in nam pomagajo čim prej ugotoviti dejstva“, z obveznostjo Akademije, da sproži disciplinske postopke.

„Jaz študentke pozivam, naj ne nasedajo njihovim komisijam. Bistvo ni v tem, da se nekdo zdravi, ampak da „predatorji“ ne morejo sodelovati v pedagoškem procesu. Dobili so akademske nazive, odlične plače, vendar bi radi tudi malo „mesa“. Vse je treba prijaviti policiji in tožilstvu,“ meni režiser Ahmed Imamović.

Javne izjave igralca in profesorja na ASU Admira Glamočaka ter bivšega dekana Pjera Žalice, v katerih priznavata, da se je vedelo za neprimerno ravnanje, zavezujejo vodstvo Akademije, da o vsem obvesti tožilstvo in policijo, ki sta edina pristojna, da s preiskavo ugotovita, ali je bilo kaznivo dejanje. Znano je ime profesorja, znane so študentke, ki so se morale sleči, policija in tožilstvo pa jih lahko spodbujata, da pomagajo pri obračunu s tistimi, ki si zaslužijo prezir in ustrezne sankcije, namesto da še naprej „vrebajo“ študentke z izkoriščanjem naziva, ki jim ne pripada.

K ustrezni reakciji, kot je bila tista iz Zagreba, kjer je dekanesa zagrebške akademije vsa spoznanja posredovala pravobranilstvu in tožilstvu, ASU zavezuje tudi stališče tožilstva KS:

„Tožilstvo KS ni uradno oblikovalo predmeta, ker vsebine, ki so bile doslej objavljene preko medijev, ne kažejo na storjeno kaznivo dejanje iz naše krajevne in stvarne pristojnosti. Poudarjamo, da je Zakon o enakosti spolov v BiH sprejet na državni ravni in da je za pregon storilcev po navedenem zakonu, vključno s spolnim nadlegovanjem, pristojno Sodišče BiH. V primeru spoznanja o kaznivem dejanju iz KZ FBiH z elementi spolnega nasilja in v primeru podaje prijav pristojnim organom – bo tožilstvo KS zagotovilo učinkovito in kakovostno izvedbo preiskave.“

Tožilstvo BiH po običaju molči, MUP KS pa čaka, da nekdo poda prijavo. Kljub vsemu na ASU trdijo, da še vedno uživajo veliko zaupanje študentov in njihovih staršev, tako da imajo stalno klice iz BiH in regije za vpis. Ni problem samo ASU, številne žrtve pričajo tudi o spolnem nadlegovanju in zlorabi v drugih institucijah. Zato je pomembno, da so žrtve bolj pogumne, pa tudi mediji odgovorni, meni Mona Muratović.

„Naj bodo vsi naši nameni plemeniti, cilj pa resnica in dobrobit sveta, v katerem živimo. Naj vsaka ženska imensko in priimkovno prijavi svojega zlorabitelja tožilstvu, če misli, da za to ima želodec. Delala ona v banki ali bila študentka. Jaz ne želim biti hinavec in pozivati deklic, naj pripovedujejo svoje zgodbe, od katerih se ne bo šlo dlje od vaške razkopavanja in iskanja senzacije med zadrugami in miloščinami. To so občutljive teme in z njimi se je treba lotevati previdno in s spoštovanjem,“ je poudarila Muratović.

(E. Me.)