Glasovanje za kandidate Trojke je pravzaprav glasovanje za Schmidta, Murphyja in na koncu za HDZ

(Patria) - V manj kot desetih dneh bodo državljani Bosne in Hercegovine odšli na lokalne volitve. Čeprav se na njih izbirajo občinski in mestni svetniki, načelniki in župani, je že zdaj jasno, da bo to nekakšen referendum o tem, ali je glas za kandidate Trojke hkrati glas za HDZ, glas za Schmidta in Murphyja.

Vse, kar je aktualna oblast Trojke počela v zadnjih dveh letih, odkar jim je bila vsiljena, ni mogoče obravnavati ločeno od interesov HDZ in zunaj konteksta Schmidtove in Murphyjeve pomoči temu.

Političnemu življenju Bosne in Hercegovine, zahvaljujoč Trojki, zahvaljujoč Schmidtovi ustavitvi Ustave FBiH in zahvaljujoč Murphyjevi pomoči vsemu temu, je zavladal HDZ.

Agenda voditeljev Trojke o nujnosti sklepanja kompromisov je v praksi pokazala, da med političnimi cilji HDZ in fotelji Trojke vedno trpijo le interesi države Bosne in Hercegovine, in to na vseh možnih področjih. Medtem ko HDZ uresničuje svoje desetletne cilje, se skorojeviči iz Trojke pretvarjajo v novo elito.

Težko je našteti vse škodljive koncesije, ki jih je Trojka naredila na škodo države Bosne in Hercegovine, saj to niso bili incidenti, temveč običajna politična praksa, na katero so poskušali navaditi javnost s normalizacijo svojega izdajalskega delovanja.

Vendar pa, enako kot škodljivi potezi, o razsežnostih katastrofe, ki je doletela državljane, pričajo tudi vzorci obnašanja, ki jih je Trojka prakticirala v političnem življenju BiH.

Blagi do sovražnikov, ne izbirajo besed glede sosedov

Uradniki Trojke niso naključno izbirali besed, ko so govorili o tistih, ki so deklarirani sovražniki Bosne in Hercegovine (kot sta SNSD in HDZ, Čović in Dodik), niti se z njimi niso naključno srčno objemali in pozdravljali.

Niso naključno politične konkurente iz probosanskih strank imenovali fašiste, islamiste, lažne patriote. Dejstvo, da uradniki Trojke izbirajo besede, ko govorijo o tistih, ki so jasni in odprti sovražniki Bosne in Hercegovine, in nikakor ne izbirajo besed, ko govorijo o tistih, ki to niso, jasno kaže na moralni značaj političnega delovanja Trojke.

Dejstvo je, da so glavnim protagonistom Trojke mir in kompromis s tistimi, ki BiH ne marajo in jo želijo uničiti, pomembnejši od kakršnega koli sodelovanja s probosanskimi strankami.

Dejstvo, da konflikte začenjajo ne s sovražniki države, temveč izključno in skoraj vedno s svojimi prvimi sosedi, kaže na motnjo osnovnih vrednot v družbi, ki se je izborila za obstoj Bosne in Hercegovine kot države. O tej motnji se bodo med drugim izjasnili državljani na volitvah.

Izdaja državljanske BiH

Erozija vrednot v politiki Trojke se najbolje vidi v njihovem odnosu do dejavnosti visokega predstavnika Christiana Schmidta.

Čeprav je jasno, da Trojka nima možnosti, da bi posebej ugovarjala tistemu, ki jih je protiustavno vsilil oblasti, se državljanom zdi popolnoma nerazumna tišina Trojke, predvsem SDP-ja in Naše stranke, glede Schmidtovih dejavnosti v zvezi z rušenjem sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru "Kovačević". Zdi se, da bi se SDP in Naša stranka kot državljanske stranke morali odzvati na to.

Vendar pa reakcije ni ne iz SDP-ja ne iz Naše stranke, ker sta se tudi sama zavedla, da državljanom ne moreta več lagati o tem, da se zavzemata za enakost med državljani in državljansko državo, tako kot je lagala Sabina Ćudić, da je lobirala za sodbo "Kovačević", čeprav o primeru ni nič vedela, vendar to ni motilo Naše stranke, da hkrati preko agentov sabotira Kovačevićev primer.

V tej zahrbtni sabotaži so bili pravzaprav predhodnica temu, kar danes počne Christian Schmidt v interesu HDZ. In zato je glas za Trojko hkrati glas za HDZ in glas za Schmidta.

Rezervni zunanji minister Hrvaške

Glas za Trojko je poleg tega tudi glas za luzersko politiko ameriškega veleposlanika Michaela Murphyja, ker tako kot njegov učenec Elmedin Konaković na zunanjepolitičnem področju sramoti Bosno in Hercegovino s pretvarjanjem v rezervnega zunanjega ministra Republike Hrvaške, tako Michael Murphy na zunanjepolitičnem področju sramoti Združene države Amerike, ker v primežu dvojca Plenković - Čović ni sposoben uresničiti ameriških, kaj šele bosanskohercegovskih interesov glede Južne interkonekcije.

Konaković in Murphy delujeta kot popolna klovna, nad katerima se Plenković in Čović šalita. In zato je glas za Trojko hkrati glas za Murphyja in nadaljevanje slabljenja odnosov med Bosno in Hercegovino ter Združenimi državami Amerike.

Nedostojanstvena tišina

Vse navedeno je več kot dovolj, da državljani kaznujejo katastrofalno politiko Trojke. Kajti prav kandidati Trojke so tisti, ki se niso ničesar uprli niti popuščanju HDZ-ju.

Niso se kandidati Trojke uprli niti sladkobesednosti do sovražnikov države, ki je šla tako daleč, da so uradniki Trojke sklonili glave in molčali ob preklinjanju genocida in poveličevanju t.zv. herceg-Bosne.

Niso kandidati Trojke dvignili glasu proti ubijanju ideje državljanske države, ampak so prav molčali o tem. Niso kandidati Trojke dvignili glasu proti Konakovićevi podrejenosti Zagrebu, ampak so prav molčali o tem.

Šestega oktobra imajo državljani Bosne in Hercegovine priložnost, da na ustrezen način spregovorijo o tej tišini Trojke, oziroma o nedostojanstvenem odnosu do vprašanj, ki so vitalnega pomena za Bosno in Hercegovino.

(M.T.)