Genocidne fantazije

Kako je Trump z izjavo o "Rivi Bližnjega vzhoda" napovedal konec rešitve "dveh držav"

"Nova arhitektura" in "novi urbanizem" sta bila veliko prej pred očmi zaspane družbe objavljena v Bosni in Hercegovini z gradnjo luksuznih hotelov, muzejev, spomenikov... na kosteh pobitih Bošnjakov ali, na krike posiljenih, izgnanih, izbrisanih iz zgodovine.

Piše: Fuad Đidić

To je v njegovi viziji sveta le še ena poslovna ideja. Toda, resnica je veliko bolj brutalna.
Donald Trump je napovedal, da želi prevzeti Gazo in na njenih temeljih zgraditi "Rivo Bližnjega vzhoda". Pri tem bi izmučene in izčrpane prebivalce nekdanje Gaze preselil v Jordan in Egipt po principu nezaslišanega diktata tem državam. Po 480 dneh uničevanja Gaze je to zadnja faza genocida, ki jo lahko poimenujemo "genocidna fantazija".

Ko je Trump pred dnevi objavil to grozljivo idejo, smo v njej prepoznali zlobno napoved iz svojega inauguracijskega govora z dne 20. januarja 2025. Že takrat je govoril o "fenomenalni lokaciji" Gaze, na njenih temeljih pa se gradi "čudoviti novi svet". Luksuzna naselja za bogato klientelo bi se raztezala čez zemljo, kjer je bilo ubitih 80 tisoč Palestincev, kjer se nahaja še več deset tisoč neidentificiranih v ruševinah Gaze.

Trump gre čez trupla do cilja. Na kosteh genocida bi se gradila letovišča z vsem luksuzom, ki ga zahteva razpuščena bogata zahodna klientela. Kot da ta ameriški predsednik prejšnji teden ni videl rek izgnanih in do konca obupanih prebivalcev Gaze, ki se s konjskimi vpregami vračajo tja, kjer je nekoč bil njihov dom. Pravzaprav se ni osredotočil na ljudi in njihovo pravico do vrnitve. Gledal je na levo stran. Na plažo! Na morje!

Narcisoidni Trump s to napovedjo ni le pokazal želje, da potepta in izbriše žrtve genocida. Pokazal je enak cinizem kot fašisti iz agresije na BiH, ki so se posmehovali ali preklinjali žrtve genocida v tej državi. Ta cinizem in posmeh do žrtve je zadnja faza vsakega genocida, ki vsebuje posmeh in na koncu izbris žrtve.

Trump je napovedal – lažno se pretvarjajoč, da je zaskrbljen pred svetom, da bo Amerika, ko prevzame Gazo, tam razstavila neeksplodirana ubojna sredstva, očistila teren in domnevno odprla nova delovna mesta. Tako bo "Amerika", si predstavlja Trump, medtem ko bo vračala svojo "veličino" na kosteh pobitih, ustvarila "novo arhitekturo", zgradila gradbeni kompleks, ki bo vzbudil občudovanje in pritegnil slavo in denar najbogatejših. Ob vsem tem bo izpisal novo, revidirano sliko zgodovine, s katero pokoplje vse možnosti za kakršno koli mirovno rešitev v tem delu sveta.

Ta Trumpov potez se ne razlikuje veliko od tistega, čemur smo že priča na več primerih "novega urbanizma" v BiH. Dva najbolj znana sta: eden iz Mostarja in drugi iz Višegrada, kjer na kosteh pobitih sosednje države vlagajo v gradnjo muzejev HVO ali gradnjo turističnih kapacitet hotela Vilina Vlas pri Višegradu.

V vseh postgenocidnih družbah je bil urbanizem in prostorsko urejanje, novo načrtovanje mest, cest in plinovodov, vedno najpomembnejša in najpomembnejša veja, pa tudi naloga nove oblasti ali "novih izvoljenih zmagovalcev", s katerimi se je moral narisati novi revidirani svet. Le "nova arhitektura", ki bo s svojo estetiko modernega "fascinirala" zahodno ali domačo bogato klientelo, upravičuje vsako ideologijo izgona in etničnega čiščenja ter prepričuje, da se je na koncu vse – izplačalo in da nič ni bilo – zaman.

Z napovedjo o "rivi", ki je sprožila nezaslišen val odporov in obsodb po vsem svetu, da bo Gaza ponovno naseljena s kozmopolitskimi državljani, ki bodo srečno živeli v steklenih stolpih s čudovitim pogledom na morje, Trump pravzaprav napoveduje srečno in idilično življenje, namenjeno le enemu – "beli, superiorni rasi". V njegovi viziji novega sveta je Gaza kraj, kjer Palestinci niso smeli živeti, kjer so imeli zgodovinsko nesrečo, da so se znašli prav na tem mestu, tako kot bi po tem tudi Srebrenica bila kraj, kjer Bošnjaki niso smeli živeti.

Poslušajmo te Trumpove besede, ki bodo ostale kot zgodovinsko neprekosljiv primer cinizma in posmeha. V njih se nahaja povzetek vseh vizij sveta, ki se gradijo na kosteh pobitih in nesahranjenih žrtev.

„Slišal sem, da Gaza ni imela sreče zanje. Živijo kot v peklu. Gaza ni kraj, kjer bi ljudje smeli živeti, in edini razlog, zakaj se želijo vrniti – in jaz trdno verjamem v to – je, ker nimajo alternative.“

V takšni civilizaciji, ki nastaja in ki v veliki meri črpa navdih iz genocida v Bosni, nihče ne omenja pravice Palestincev do vrnitve v svoje domove, niti nihče na najvišjem mestu ne omenja Ženevske konvencije ali kršitev mednarodnih zakonov o množičnem premestitvi prebivalstva. Genocid se konča z izbrisom "Drugih" in njihovim posmehljivim zasmehovanjem. Zemlja, kjer so živeli, ni bila srečna zanje.

Rešitev za Bosno in Trumpova rešitev za Gazo ni izhajala iz vizije prenove države, temveč iz vizije investitorjev v nepremičnine ali, kot v primeru Bosne – vizije hegemonizma in koloniziranja njene ozemlje.

Trump ne skriva, da se do Netanyahua obnaša kot do bližnjega prijatelja. Njihova bližina je dosegla to mero, da Trump v nezaslišani sceni, kot hotelski lakej, postavlja stol za Netanyahua. S temi slikami Trump spreminja prejšnjo diplomatsko paradigmo o ameriškem predsedniku kot najpomembnejšem voditelju zahodnega sveta. S to znamenito sceno z zgodovinske pozornice izginjajo vse možnosti za obnovo sveta po principu "pax americana" in prepuščajo mesto novi viziji "pax israelica".

Kot bližnji sostorilec Netanyahua, obtoženega pred ICC za genocid, Trump ni mogel kot mirovno rešitev ponuditi ne prave vizije, ne resničnega programa, še manj koncepta, temveč je lahko prišel le do ene "genocidne fantazije", ki se vsebuje v posmehovanju in zasmehovanju žrtve.

To je vročica, ki trese ta svet.