Genocid skozi oči osemletnika: 'Bodi ob meni, ne oddaljuj se niti sekunde'

(Patria) - Julija 1995 je bil Adem star osem let. Spominja se zapuščanja rojstne vasi Sastavci pri Srebrenici z mamo in mlajšo sestro.

Spominja se tudi avtobusov in tovornjakov ter poskusov vojakov Vojske Republike srbske, da bi ga ločili od mame, ko so prispeli v Potočare, del zaščitene cone Združenih narodov.

Takrat so dečke in moške ločevali od žensk in deklic, mnogi so bili ubiti v genocidu.

"Bodi ob meni, ne oddaljuj se niti sekunde", teh besed svoje mame iz julija 1995 se spominja Adem Mehmedović.

Takrat so on, njegova mama in mlajša sestra pobegnili iz vasi Sastavci. Iščoč rešitev v Srebrenici, zaščiteni coni ZN, so prišli v Potočare.

Tam so jih pričakali avtobusi in tovornjaki, namenjeni evakuaciji žensk in otrok. Takrat osemletni Adem se spominja tudi, kako jih je pri avtobusu pričakal vojak Vojske RS.

Rekel jim je, da gresta mama in sestra z enim, on pa z drugim avtobusom. Mama se ni hotela ločiti od njega. Spominja se, da je sedel poleg mame in da ga je opozorila: "ne dviguj glave, videl te bo kdo".

Takrat ni razumel, danes pa ve, da so mladoletne dečke ločevali od mater in odpeljali v smrt.

Končno so prispeli v mesto Kladanj – na varno. Kasneje so se našli tudi z očetom, ki je smrti ubežal čez gozd.

Večina otrok se je tistih dni ločila od očetov. Matere so jim bile edina opora. Do danes, pravi Adem, niso dovolj povedale o bremenu, ki so ga nosile.

Adem se je v Srebrenico vrnil 20 let kasneje. Tam živi, kot pravi, med preteklostjo in negotovo bosansko-hercegovsko prihodnostjo.

Kot zgodovinar je govoril s številnimi, ki so preživeli genocid.

V nadaljevanju si oglejte Ademovo pretresljivo pričevanje v pogovoru za Radio Slobodna Evropa.