General v Gazi, generalni sponzor na Evroviziji in Evropa kot sponzor!

Piše: Sead Alić

Naseljenci v Palestini ne pozabljajo, kje je bil skrojen načrt cionistične osvojitve neevropske države. Bogato sponzorirajo projekt, ki naj bi jih naredil Evropejce. Stoletno zatiranje prikrivajo s petjem o posledicah upora ljudstva, ki so mu osvojili zemljo. Z veliko čustvi poskušajo osvojiti evropske duše za nadaljevanje etničnega čiščenja.

O njihovi žrtvi se lahko poje, medtem ko v dvorani ne sme biti nobenega simbola naroda, ki ga iztrebljajo. To so pravila, ki jih določa glavni sponzor. Svetloba in tema. Ritem bojevniških bobnov in povojnih tarnanj se izmenjujeta pred očmi gledalcev, ki jih lahko vzburijo le še igre lakote, igre smrti in igre spektakla. Nadaljuje se ubijanje najdragocenejšega in najlepšega, kar je ustvaril evropski duh.

Po taboriščih Auschwitz in Gaza so na delu taborišča iger strasti. Igre mavričnih barv v klaustrofobični dvorani, v katero so zaprti ljudje, željni novih močnih dražljajev. Zapor brez zidov, s katerim želijo upravičiti ubijanje v zaporih v Gazi in na Zahodnem bregu. Za to skrbijo generali v Gazi.

Človeška potreba po utapljanju v množici, po navijanju, po novem zlatem teletu, je dobila oltar svojega časa. Evrovizija je pisana droga za oči, ušesa in srca ljudi – tistih, ki so se odpovedali srcu, očem in ušesom. Evrovizija je opravičilo za vse tiste, ki menijo, da je treba živeti kljub zločinom, ki se dogajajo v sosednji ulici. Njihova tišina je hrana za agresorsko orožje.

In medtem ko v Palestini odmevajo granate, na odru Evrovizije odmevajo bojevniški bobni ideologije zapeljevanja in manipuliranja z glasbo, svetlobo, temo, nacionalnimi simboli…

Sodoben gledalec je postal antični bog, ki opazuje bitko na polju in sodeluje pri odločitvi, kdo bo zmagovalec. Državljan sveta postane obiskovalec globalnega amfiteatra, ki svoj prst dvigne navzgor ali navzdol. S sodelovanjem v 'dokumentu kulture', bi rekel judovski filozof Walter Benjamin, dejansko sodeluje pri oblikovanju novega barbarstva.

Spektakel Evrovizije je žalostna slovesnost poroke ostankov evropskega duha s cionističnimi sponzorji, ki svojo dolgoročno zastavljeno agendo uresničujejo skozi takšne evtanazije evropskih vrednot in dvigovanje strasti nasprotovanja navijačev nacionalnih držav drug proti drugemu.

Povsem gotovo je, da še vedno obstajajo naivni, ki verjamejo v 'bratstvo in enotnost' vseh udeležencev tega spektakla ljubezni in razumevanja. Obstajajo pa tudi ljudje, ki protestirajo proti temu spektakularnemu slavljenju etničnega čiščenja v Palestini. Kajti, ne pozabimo, medtem ko bo milijarda in kolikor že sto milijonov ljudi hipnotizirano gledalo v zrcalo svoje duše na zaslonu – se bo v Palestini še naprej izvajala akcija 'čiščenja' Palestine od ljudi, ki jim pripada.

Medtem ko bodo državljani Evrope pošiljali svoje glasove svojim predstavnikom, bodo v Palestini uresničene nove ravni genocida. Končno, medtem ko bo svet gledal predstavnico neokolonialistične tvorbe, bodo njeni sonarodnjaki skozi merke gledali v telesa Palestincev, ki bodo kmalu končala v kakšni množični grobnici, kamor pokopavajo ljudi, ki so si drznili živeti v svoji deželi. Medtem ko bodo Evropejci slavili ob odpiranju steklenic šampanjca, bodo cionisti slavili s sproženjem novih granat.

Sistem vrednot se ruši iz dneva v dan. Kajti le na podlagi porušenih zgradb, hiš, vrtov, bogomolj, šol, bolnišnic… je mogoče graditi spektakularno drage velebne vile, v katere bodo prihajali spektakularno znani gostje iz sveta svetlobe in teme, novi idoli, novi bogovi, novi pričevalci novih razodetij. Obstaja samo ljubezen, laže Evrovizija. Vojne ni.

Palestinci ne bodo gledali Evrovizije, ker ne verjamejo ostankom evropskega duha, ki se je zreduciral na navijanje v obliki ritualno izvedenih krikov ob pesmih svojih idolov, oziroma na dviganje in spuščanje prsta s svojega mobilnega telefona. Palestinci, tudi če bi želeli gledati, ne bi mogli, ker v njihovih zakloniščih/šotorih večinoma ni elektrike, na tiste, kjer je morda, pa bodo kmalu začela prihajati/padati nova sporočila o nujnosti nove selitve zaradi njihove varnosti.

Sponzorji rušenja sistema vrednot so skriti za kulisami velikih aren, v katerih danes resda ne teče prava kri, a s katerimi se prikriva prava kri. Sponzorji v vojni, sponzorji v miru. Sponzorji vojne in miru. Toliko imen nam je skozi zgodovino skrenilo pozornost na dejstvo, da najmočneje ubija zbrano bogastvo, kapital, ki ne more, da ne bi iskal novih polj za nove osvojitve.

V noči Evrovizije se združujejo sponzorji vojne in miru pri lepljenju še ene neokolonialistične nalepnice na telo utrujene Evrope.

Protestirati se ne sme, ubijati pa se mora. Palestinska obeležja spektakel ne prenaša, dopušča pa možnost etničnega čiščenja v času predvajanja spektakla. Na družbenih omrežjih se ne smejo pojavljati besedila, stavki, stališča, slike, fotografije ali videoposnetki, v katerih neokolonialna etnična čiščenja ubijajo ljudi neke države, a na vse strani skakajo reklame za pesem, ki prihaja iz neevropskega okolja.

Zbrano bogastvo žene evropske in svetovne narode v arene evforičnih spopadov. Pri tem se pozablja, da je zmagovalec vedno in izključno – sponzor, tisti, čigar interesi so prikriti in ki lahko vse. Glavni sponzor Evrovizije prihaja izven Evrope. Očitno mu je mar za sistem vrednot, ki bo podprl civiliziran evropski način iztrebljanja palestinskega naroda v Palestini. Glavni sponzor je že zdavnaj namestil svojega neevropskega predstavnika tega
evropskega tekmovanja.

Čeprav prihaja izven Evrope, je sporočilo sponzorja očitno, da gre za evropski duh in evropske metode boja. Evrovizija je zabava, ki, kot pravi slogan prireditve, želi z glasbo združiti ljudi. Za to lažjo se skriva globalno-korporacijska igra nadaljnjega rušenja tega, kar je ostalo od Evrope.

Spremenjen naslov pesmi neevropske države, ki vodi stoletno vojno proti ljudstvu države, v katero se je priselila – govori več kot vsi teoretski poskusi razkrinkanja cionistične ideologije. Sporočilo te spremembe je naslednje: Poslušajte iste besede z novim naslovom, ker upravičujemo svoje stoletno naseljevanje tuje zemlje s čustvi, glasbo, izjavami, lepoto izvajalke in seveda z vplivom ne le glavnega sponzorja, ampak tudi lobiranjem po vsej Evropi.

Ideologija je lepa kot stereotip, a lažna kot digitalni filtri, ki proizvajajo lažno lepoto, narcizem in razočaranje po prebujanju.

Glas za pesem, v kateri se poje ideologija (pod drugim naslovom), je glas, s katerim bi se morala doseči lažna zmaga v vojni proti resnici. Ne bo šlo. Zgodil se je premik pri ustvarjanju lažne slike o cionizmu. Resnica je povsod okoli nas. Če je ne bo v dvorani, kjer se finalizira Evrovizija, to samo pomeni, da je ta manifestacija pripravljena za seciranje.