General Blagoje Grahovac: Zakaj se v Srbiji še vedno zamolčujejo vzroki za NATO intervencijo

(Patria) –  Z vrsto komemorativnih prireditev bo danes obeležena dve desetletji od začetka napada NATA na ZR Jugoslavijo oziroma Srbijo, 24. marca 1999. leta. Dan spomina na žrtve napadov bo obeležen v Nišu v prisotnosti predsednika Srbije Aleksandra Vučića in premierke Ane Brnabić, predstavnikov vojske, cerkve, diplomatskega zbora, kakor tudi predstavnikov bh. entitete Republike Srbske.

Povod za NATOVO bombardiranje Srbije so bili vojni zločini, ki jih je srbska policija in vojska v tem obdobju zagrešila na Kosovu nad Albanci, medtem ko je takratni predsednik Srbije Slobodan Milošević zavračal ustavitev vojnih dejanj tudi potem, ko je to od njega zahtevala mednarodna skupnost.

Letala NATA so začela bombardirati takratno Zvezno republiko Jugoslavijo 24. marca 1999, zračni udari pa so trajali naslednjih 78 dni.

Vojaška intervencija NATA se je uradno končala 11. junija 1999.

Število žrtev v teh napadih NATA, ki se danes omenja v medijih, se giblje od nekaj sto do nekaj tisoč. Med bombardiranjem so letala ciljala vojaške položaje, vladne objekte kakor tudi infrastrukturo.

General letalstva v pokoju, Blagoje Grahovac, za agencijo Patrijo pravi, da se danes v Srbiji pogosto govori o NATOVEM bombardiranju, vendar se hkrati zamolčujejo vzroki, ki so pripeljali do te vojaške intervencije, vzroki te intervencije pa, pravi Grahovac, gotovo ležijo v „šizofreni politiki Miloševića.“

„Če ne bi bilo NATOVE intervencije, kdo ve, koliko časa bi še Milošević vladal Srbiji in koliko vojn bi še vodil,“ je dejal Grahovac ter dodal, da je bil cilj NATOVE intervencije ustaviti agresivno politiko Miloševića. 

Ta general in geopolitični analitik opozarja, da je problem s Srbijo ta, da se današnja politika te države prav tako ne razlikuje od politike Miloševića, kar, poudarja, ustvarja problem ne le državljanom te države, ampak tudi sosednjim državam.

Konkreten povod za začetek bombardiranja Srbije leta 1999 je bil umor 45 kosovskih Albancev, prebivalcev vasi Račak, 15. januarja 1999. leta. NATO je 24. marca 1999 ob 19.45 začel zračne udare po ukazu takratnega generalnega sekretarja NATA Javijera Solane.

Srbske položaje je NATO bombardiral tudi nekaj let prej v Bosni in Hercegovini, pod kodnim imenom Operacija Namerna sila.  Bila je to zračna kampanja zavezništva NATO s ciljem onesposobiti vojaški arzenal bosanskih Srbov v vojni v Bosni in Hercegovini.

V operaciji, ki je trajala od 30. avgusta do 14. septembra 1995., je sodelovalo osem zavezniških držav. Vzroki za NATOVO bombardiranje srbskih položajev v BiH so bili zločini, ki jih je zagrešila Vojska Republike Srbske med vojno v BiH.

Čeprav je bila načrtovana in uradno odobrena s strani Sveta NATA že julija 1995., je bila operacija sprožena kot neposreden odgovor na drugi pokol na sarajevski tržnici Markale, avgusta 1995., ko je granata s srbskih položajev ubila blizu 50 in ranila 90 civilistov, ki so prišli po hrano na tržnico.