Kje so denarji?

Švedski veleposlanik v BiH Anders Hagelberg je prejšnji teden obiskal Mostar, da bi podelil certifikate prvi generaciji študentov iz BiH na področju razvoja programske opreme Pipestres.

Hagelberg je obisk Mostarja izkoristil za ostro kritiko lokalnih oblasti zaradi zamude pri gradnji kolektorja, katerega donator je Švedska.

- Nepredaja mostarskih kolektorjev v obratovanje je zelo frustrirajoča za švedske davkoplačevalce, ki so v ta projekt doslej vložili 16 milijonov KM – je dejal švedski veleposlanik.

Čeprav ta problem ni bil razlog veleposlanikovega obiska Mostarja, je izkoristil priložnost, da izrazi svoje ogorčenje, ker predaja kolektorjev v obratovanje zamuja deset mesecev.

- To so denarji švedskih davkoplačevalcev in za ta denar, ki ga je Švedska vložila, seveda želimo videti rezultat. Lokalni politiki se morajo nujno angažirati, da bi se dela na tem projektu zaključila – je bil jasen švedski veleposlanik.

Veleposlanik Hagelberg ni imel najmanjšega dvoma, da bi morala biti dela že končana in da bi morali predčistilniki delovati.

- Zelo nepošteno je do švedskih davkoplačevalcev, katerih denar je bil vložen, da to stoji in da ni bilo sproženo. Če vstopamo v projekt in vlagamo denar, pričakujemo, da bo partner opravil delo pravočasno. 

Švedska je že dala 16 milijonov KM v ta projekt in ko smo opravili investicijo, naj še vsi ostali opravijo svoj del dela – je zaključil švedski veleposlanik.

Župan Mostarja Ljubo Bešlić je po kritiki veleposlanika Hagelberga poskušal najti opravičila za zamude, vendar ni bil dovolj prepričljiv. Bešlić je v nekem trenutku zvenel, kot da je Mostar doniral Švedski kakšen denar, ne pa obratno.

Mostarski župan očitno ni resno shvatio, o čem govori švedski veleposlanik. BiH je država, kjer se vse zvede na neke improvizacije, medtem ko gre v primeru Švedske za državo, kjer morajo ministri odstopiti zaradi nakupa čokoladice s službeno kartico ali ko vas policija ustavi z eno popito kozarico vina.

Vendar kritike švedskega veleposlanika, naslovljene na mostarskega župana, ne moremo in ne smemo gledati izključno kot švedsko-mostarsko zgodbo. 

Gre za nekaj veliko resnejšega, za nekaj, kar je švedski veleposlanik šele prvi sprožil.

Od vojne do danes je bilo v to državo v črpanih na milijarde KM donacij tujih držav, od katerih so imele korist številne organizacije in posamezniki, zelo pogosto pa se je zgodilo, da koristi niso imeli le tisti, katerim je bil denar namenjen.

BiH je bila luknja brez dna, vendar se čas počasi spreminja, saj to ni več povojno leto 1996, ko so nam tujci gledali skozi prste in molčali ob raznih improvizacijah. Od vojne je minilo 23 let in prišel je čas, da se obračunava za vsako porabljeno marko.

Švedski veleposlanik je prebil led, vendar kmalu pričakujemo, da bodo tudi drugi predstavniki tujih držav začeli zahtevati račun in odgovornost za porabljena sredstva.

Prišel je čas, da se vprašamo, kot bi rekli Dalmatinci, kje so denarji?

Nekdo bo moral dati odgovore.