Kje so izginile probosanske stranke, ko je najbolj potrebno: Še en "trojkin" kompromis

Napisal: Slaven Kovačević

Moj namen ni obremenjevati javnosti s ponavljanjem iste zgodbe v javnem prostoru o sodbi "Kovačević", nasprotno. Vsekakor mislim, da sem o tem že dovolj povedal. Vodim svojo bitko, čistega srca in čiste vesti, čeprav bi to morala biti bitka vseh, ki ljubijo Bosno in Hercegovino, a očitno temu ni tako.

Nisem se prej skliceval na "Trojko" ali na to ali prejšnjo oblast, nisem delal vzporednic, govoril, da je nekdo "izdajalec", nekdo drug pa patriot, ker vsako oblast gledam skozi tiste, ki jo izvajajo, in kot državljan te države o tem sprejemam svojo sodbo.

V konkretnem vprašanju, da predsedujoča Sveta ministrov samostojno, mimo Zakona o svetu ministrov in mimo sklepa Sveta ministrov obvešča mednarodno sodišče o čemerkoli, kar je v nasprotju s členi 28-31, kjer so jasno določene pristojnosti/odgovornosti predsedujočega in nobena od njih ni samostojno odločanje.

Od posameznih ministrov, celo od namestnika predsedujočega, sem pričakoval, da pošljejo informacijo Evropskemu sodišču za človekove pravice, da pismo predsedujoče Krišto, s katerim naj bi legalizirala status v.d. agentov, ni stališče Sveta ministrov, ki o tem nikoli ni odločal, ker je v tem organu odločanje kolektivne narave in jasno določeno z zakonom in poslovnikom.

To pomeni, da Svet ministrov nima stališča o statusu v.d. agentov, ki bi po Pravilih Evropskega sodišča morali imeti pooblastilo za vsak predmet in vsak postopek, posamično. Toda ti ministri niti namestnik predsedujočega tega niso storili. A bi morali. Zaradi Bosne in Hercegovine, še posebej njene možnosti, da se s sodbo "Kovačević" zgradi v moderno demokratično državo.

Verjetno je njim pomembnejše izpolnjevanje Čovićevih želja po "legitimnem predstavljanju" znotraj volilnega sistema, ki uzurpira demokracijo in ni demokratičen niti evropski standard, od tega, da Bosna in Hercegovina postane normalna, demokratična država (popolnoma enako razmišljanje kot glede prizadevanj za izvolitev Vukoje v Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine, ker je verjetno to nekakšen kompromis ali izraz dobre partnerske volje, ne glede na to, da bi to lahko bilo škodljivo za Bosno in Hercegovino).

Da bi bilo še bolj zanimivo, je ustavna pristojnost Predsedstva Bosne in Hercegovine, da imenuje vse mednarodne predstavnike (člen V/3b), tudi tiste pred mednarodnimi sodišči. Se spomnite tega čuvenega primera "Softić" in njegove manjkajoče aktivne legitimacije ob vložitvi revizije tožbe pred Mednarodnim sodiščem pravice v Haagu? Kdo ga je takrat imenoval in sprejel sklep o pooblastilu/aktivni legitimaciji?

To je bilo Predsedstvo Bosne in Hercegovine. Takrat so vsi, soglasno, napadli tiste, ki so poslali nesrečnega Softića brez aktivne legitimacije, nekatere, ki so poslali Softića v prazno in brez pooblastila, razglašali za izdajalce. Zdaj ti isti, pri isti stvari problematiziranja aktivne legitimacije oseb pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, prelagajo odgovornost, eden na drugega, čeprav so druge imenovali za izdajalce, ki so poslali Softića brez aktivne legitimacije.

Od kod to v pristojnosti Sveta ministrov, je posebej vprašanje, toda dokler je tako, bi se člani istega Sveta ministrov morali nekoliko bolj paziti v teh vprašanjih. Zelo dosledno in probosansko, ni kaj. Svojo bitko bom nadaljeval, sam, tako kot sem jo začel, naj pa javnost sodi o postopkih aktualne oblasti in njenih predstavnikov.