Kje je delavski razred: Zakon o delu ni dober, a če bi bil Bajramović agilen, bi bile stvari boljše

V Sarajevu se je zbralo nekaj tisoč ljudi, ki protestirajo, ker ne želijo, da bi bil sprejet novi Zakon o delu, ki ga je v parlamentarni postopek poslala oblast na čelu s SDA in HDZ, piše novinska agencija Patria.

Reporter novinske agencije Patria je od jutranjih ur med ljudmi, ki so prišli na demonstracije, vendar je iz pogovorov z večino njih ugotovil, da jih zelo veliko prihaja iz administracije ali pa so brezposelni. Zakaj na ta pomemben dan ni delavskega razreda, ampak večinoma obespravljeni delavci, katerih podjetja so v stečaju ali so ugašena, je treba vprašati prav Zvezo samostojnih sindikatov BiH, na čelu z Ismetom Bajramovićem.

- Isti Bajramović je leta zanemarjal vse krike delavcev, zdaj pa bi izvedel nekaj revolucij, ko je njegov stol ogrožen – je eden od komentarjev na družbenih omrežjih.

Almir Terzić, politični analitik, je danes za medije poudaril, da je dobro, da se je Zveza samostojnih sindikatov BiH končno odločila sprejeti odločne korake za zaščito delavcev. 

- Če bi bili sindikati tako agilni že prej, marsikaj ne bi bilo zdaj tako, kot je. Dejstvo, da so na protestih v Sarajevu tudi predstavniki Zveze sindikatov RS, je jasen signal, da je delavcem, pa tudi vsem drugim skupinam prebivalstva: upokojencem, brezposelnim, mladim, prekipelo. Morda nam ta kohezija prinese enotnost vsaj v stiski v celotni BiH in da bomo v prihodnje imeli enotna stališča vsaj v tistem, kar pomeni ustvarjanje še slabšega ozračja v BiH za pravice delavcev – poudarja Terzić.

Novi Zakon o delu ni dober in je treba še delati na njegovi dopolnitvi, vendar je treba postaviti tudi vprašanje, kaj je Bajramović delal do zdaj.

Čeprav trdijo, da ščitijo delavce, se je izkazalo, da bi sindikalisti lahko izgubili trenutne privilegije s sprejetjem novega Zakona o delu. Prvenstveno bi lahko izgubili svoje, kot sami priznavajo, ministrske plače. Zneski, ki jih vodje sindikatov prejemajo, se izkazujejo, da variirajo od 1.500 do 3.500 KM na mesečni ravni.

Nedavno je TV1 objavila, da Ismet Bajramović, prvi sindikalist Federacije, mesečno prejema blizu 3.500 KM. To je znesek treh povprečnih plač v Federaciji. Osnovna plača mu znaša 2.460 KM. Dnevno za topel obrok prejema 8 KM. Poleg tega Bajramović prejema nadomestilo v višini 500 KM kot član Ekonomsko-socialnega sveta.

Ranka Mišić, predsednica Zveze sindikatov RS, prejema nekoliko nižjo plačo, malo več kot 2.100 KM. Poleg tega Mišićeva za položaj v Ekonomsko-socialnem svetu RS dobi 370 KM mesečno.

Nekateri vodje panožnih sindikatov prejemajo več denarja celo od krovnih predsednikov.

Tako na primer Salih Kruščica, predsednik Sindikata državnih uslužbencev in nameščencev FBiH, po vsej verjetnosti, ima plačo višjo kot Ismet Bajramović. Skupni mesečni prejemki Kruščice znašajo 3.535 KM. 

Tomislav Vrhovac, vodja Sindikata uprave RS, ima nekoliko skromnejšo plačo, katere osnova znaša 1.622 KM, plus minulo delo, plus topel obrok, ki na mesečni ravni znaša 185 KM. Plačo, ki presega 1.600 KM, ima tudi Dževad Hodžić, prvi človek Sindikata srednjega in visokega šolstva, vzgoje, znanosti in kulture BiH. 

Nekateri panožni sindikalisti v Federaciji so prej opozarjali, da za plače sindikalnih predstavnikov v Zvezi samostojnih sindikatov letno odide več kot 600 tisoč, medtem ko celoten proračun komaj presega milijon mark.

Čeprav sindikalisti trdijo, da ščitijo delavce v realnem sektorju, strokovnjaki trdijo drugače. Pravijo, da tak sindikat ščiti zaposlene v javni upravi, katerih povprečna plača je 1.500 KM, v podjetjih, kot je Elektroprivreda, katerih povprečna plača se giblje od 1.600 do 1.800 KM.

Po drugi strani zaposleni v gospodarstvu prejemajo povprečno plačo 750 KM, zaposleni v rudnikih pa 950 KM.

Čeprav trdijo, da ščitijo vse delavce, ki so člani sindikatov, je odziv na proteste, ki jih organizirajo krovni sindikati, zelo majhen. Po drugi strani je protestov, ki jih organizirajo sami delavci, vse več.