Kje je in kaj počne črnogorska opozicija: Namesto nadaljevanja državljanskega odpora pristop k promotorjem Svetosavja

Piše: Nevena Kovačević

---

Črna Gora je, kot lepo piše v Ustavi - država državljanov in sekularna država. Torej, država, ki je multietnična, država vseh ver in narodov, v kateri sta država in cerkev jasno ločeni.

Prav v tej državljanski, multietnični in sekularni državi, v Nikšiću, mestu Ljuba Čupića, je na seji Skupščine občine Nikšić soglasno sprejeta odločitev o razglasitvi Svetega Vasilija za slavo mesta Nikšić.

Ključna beseda je 'soglasno', kar pomeni, da so razglasitev slave mesta podprli tudi svetniki opozicijskih strank, ki sedijo v nikšićkem parlamentu. Ni li indikativno, da v 21. stoletju, v državi, katere Ustava jamči jasno ločitev cerkve od države, deklarativno državljansko usmerjeni opozicijski politiki na isti strani kot podporniki Srbske pravoslavne cerkve in promotorji vojne hujskačev in povzročiteljev genocida med drugo svetovno vojno in devetdesetih letih preteklega stoletja.

Spomnimo, večino v lokalnem parlamentu sestavlja koalicija, zbrana okoli proruske DF, Demokratov in GP URA, na čelu občine pa je Marko Kovačević, funkcionar Demokratske fronte, zoper katerega teče postopek zaradi zanikanja genocida v Srebrenici.

Ali lahko družba doživi večje vrednostno posrkanje kot pristop državljanske opozicije k promotorjem Svetosavja?

Preprosteje rečeno - na isti strani so tisti, ki se formalno borijo za ohranitev neodvisne in antifašistične Črne Gore, in tisti, ki slavijo koljače in obsojene vojne zločince. In kako sta lahko sploh na isti strani dve tako različni opciji? Kako je lahko državljanska opozicija na isti strani kot tisti, ki želijo Črno Goro videti na kolenih in ki so znani kot zanikovalci genocida?

Kako lahko državljanska opozicija podpira del načrtov zagovornikov velikosrbskega hegemonizma in privržencev Srbske pravoslavne cerkve, ki si prizadevajo za popolno klerikalizacijo družbe in ukinitev vseh državljanskih pravic in svoboščin, ki so v nasprotju s "tradicionalnimi vrednotami" in nasprotne ideologiji te politične, ne pa verske organizacije?

Zakaj državljanska in pro-črnogorsko usmerjena opozicija sodeluje pri poniževanju pripadnikov drugih ver in narodov, ki niso verniki SPC, ali državljanov, ki so ateisti, jim vsiljujoč nekakšno srednjeveško praznovanje slave mesta?

Tisto, česar jim ni uspelo leta 2005 v Herceg Novem, ko je podoben poskus preprečila odločitev Ustavnega sodišča, je svetosavcem uspelo v Nikšiću, z izkoriščanjem nefunkcionalnosti Ustavnega sodišča in nemožnosti, da bi bila takšna odločitev ponovno preverjena in morebiti razveljavljena.

Poteza opozicije nam je ravno v tem trenutku, ko se Črna Gora nahaja na ključni prelomnici za obstoj njenega državotvornega značaja, pokazala, da je opozicija klonila pred rušitelji države. Zdaj lahko mirno rečemo, da se Črna Gora nahaja v podobnem položaju kot Bosna in Hercegovina.

Tako kot se deli probosanske opozicije zaradi peščice oblasti dodvorjujejo Miloradu Dodiku, se črnogorski opozicijski politiki dodvorjujejo rusofilom in služabnikom Aleksandra Vučića. Zdaj je veliko jasneje, zakaj je opozicija molčala med podpisovanjem temeljnih pogodb, kot tudi, zakaj molči zdaj, ko poteka popolno rušenje ustavno-pravnega reda države, skozi poskus oblikovanja neustavne vlade, ki je ne priznavajo ne evropski ne zahodni partnerji.

Očitno je, da predstavniki opozicije brezskrbno čakajo, da se večina DF ponovno dogovori o nadaljnji usodi države, tako kot so čakali celih dveh let, medtem ko je potekala mirna sistemska razgradnja Črne Gore in dokler njen evropski pot ni bil popolnoma ustavljen.

Pasivna je opozicija, ko je treba prevzeti odgovornost za lastne napake in odločno, reformsko začeti z njihovim, vsaj delnim popravljanjem. Pasivna je opozicija tudi, ko je treba braniti državo, vendar se zdi, da je zelo aktivna, ko je treba sodelovati pri sprejemanju odločitev, ki so neizmerno škodljive za nacionalne interese.

Zato takšna opozicija nima pravice pozivati na proteste, niti pričakovati, da se bodo racionalni državljani odzvali na te pozive. Državljani, ki se borijo za rešitev svoje države, niso na isti strani kot opozicija, ki sedi na dveh stolih, niti nimajo enakega razumevanja pomena in načina izražanja resničnega državljanskega odpora.

Ker državljanski odpor ni premočno opazovanje uničevanja države in ponavljanje dnevno-političnih floskul, niti se resnični boj za državo ne izraža izključno z bojem za partijske interese in homogenizacijo partijskega članstva.

Črnogorska opozicija se po svojih najboljših močeh trudi zadušiti vsak vid resničnega državljanskega odpora, celo odvrniti državljane od demonstracij, od boja, ki smo mu bili priča na protestih gibanja "Ima nas", jih s svojimi dejanji prepričuje, da je treba čakati in ohranjati status quo, medtem ko se vsak segment države razpada.

Ker v bistvu ni pomembna država - pomembna je stranka in obstoj na politični sceni, ne glede na obliko. Primer Nikšić ni osamljen primer.

Izglasovanje slave mesta, ponovimo - z "soglasno odločitvijo" - je najbolj realen pokazatelj trenutnega stanja, v katerem se država nahaja. Opozicija je tudi formalno podprla varno pot k popolni klerikalizaciji družbe, v kateri bodo kleronacionalisti imeli proste roke in bodo z državo počeli, kar jim je volja, večina opozicije pa bo še naprej igrala vlogo državljanistov in borcev za človekove in državljanske pravice, sekularno in antifašistično Črno Goro.

Ker je v tej državi vse mogoče zaradi zbiranja najcenejših političnih točk. Vse na črnogorski politični sceni je spremenljiva kategorija, le kršenje Ustave in pravnega reda je konstanta.