Kje bodo partijski voditelji na volilnih lističih: Hlastanje po senci v Domu narodov BiH!

Do sredine naslednjega meseca morajo politične stranke Centralni volilni komisiji predložiti končne liste kandidatov, po čemer bo popolnoma znano, kdo se bo podal v katero volilno bitko, poroča bosansko-hercegovinska novinarska agencija Patria (NAP).

V vseh strankah je teh dneh še posebej burno, saj se kandidatske liste dokončujejo, voditelji strank pa morajo sprejeti končno odločitev, kje in na katero raven oblasti se bodo kandidirali. Od odločitev predsednikov strank bo v veliki meri odvisno ambicije strank, pa tudi volilni rezultat.

Tisti bolj pogumni in ambiciozni gredo v srce volilnega boja za mesto v predsedstvu BiH, medtem ko imajo drugi vrsto možnosti, da si z volilnim načrtovanjem zagotovijo sedež v kakšni od parlamentarnih klopi. Paradoks je, da se politični voditelji v BiH, za razliko od večine držav, izogibajo premierskim položajem.

Bosansko-hercegovinska novinarska agencija Patria (NAP) je po dosedanjih informacijah raziskovala, kakšne bi lahko bile odločitve o tem, kje in za kaj se bodo kandidirali predsedniki največjih strank.

Bakir Izetbegović (SDA) – sedanji podpredsednik SDA je na vrh te stranke prišel zaradi bolezni predsednika Sulejmana Tihića, ki se ne bo kandidiral na volitvah. Izetbegović bo skoraj zagotovo kandidat za člana Predsedstva BiH. V javnosti je večkrat izjavil, da pričakuje kandidaturo. Kakršnakoli druga možnost bi bila veliko presenečenje.

Zlatko Lagumdžija (SDP) – Kolikor je gotovo, da bo Izetbegović vstopil v boj za Predsedstvo, toliko je gotovo, da Lagumdžija ne bo. Najverjetneje bo Lagumdžija na čelu liste za Parlament BiH, da bi „potegnil“, nato pa se kasneje premestil v kakšen izvršni položaj – najverjetneje – predsedujočega Sveta ministrov BiH.

Milorad Dodik (SNSD) – bo kandidat za predsednika RS. Dodik nima poguma niti politične vizije, da bi se kandidiral za državno funkcijo. S tem želi pokazati, da mu je entiteta ljubša in bližja od države. Za predsedstvo BiH želi kandidirati Marka Pavića, koalicijskega partnerja in župana Prijedora, znanega po tem, da zanika zločine in genocid.

Dragan Čović (HDZ BiH) – še vedno neodločen. Najverjetneje se bo spet izognil kandidaturi za člana Predsedstva, saj se boji, da bo izgubil. Že dolgo ga ni v izvršni oblasti in ni izključeno, da bo spet na listi za Parlament BiH, nato pa na kakšen izvršni položaj. Ni izključeno, da bo spet šel na položaj v Dom narodov BiH.

Fahrudin Radončić (SBB BiH) – pričakuje se njegova kandidatura za člana Predsedstva BiH. Vendar te odločitve še ni. Ni izključeno, da od tega odstopi, v upanju, da bo kot zaželen koalicijski partner po volitvah našel položaj v izvršni oblasti. V tem primeru bi verjetno bil nosilec liste za državni parlament ali bi se celo popolnoma izognil kandidaturi, posvetil bi se v celoti promociji in uspehu stranke.

Mladen Bosić (SDS) – ga nagovarjajo, naj bo protikandidat Dodiku za mesto predsednika RS. Vendar bi bilo to zanj nekoliko hazardersko. V primeru poraza bi veliko izgubil. Bosić bi, kot izvemo, rad v Predsedstvo BiH, vendar bo po vsej verjetnosti izbral prvo možnost, saj bi le na ta način lahko ogrozil Dodikovo suvereno oblast v manjšem entitetu.  

Mladen Raguž (HDZ 1990) – vodja manjše hrvaške stranke verjetno gre za člana Predsedstva BiH in sploh ni brez možnosti. Ta stranka čaka, da se izjasni HNS, vendar so najbližje možnosti, da Raguža kandidirajo za najvišji položaj. Kot zmerni politik ima Raguž podpornike ne le iz hrvaškega naroda.

Željko Komšić (Demokratska fronta) – nima pravice do novega mandata v Predsedstvu BiH, zato bo verjetno šel v senco Doma narodov BiH in tamkajšnjega Kluba Hrvatov. Zato bo šel za nosilca liste za kantonalni parlament v Sarajevu, od koder se bo na koncu tudi polnilo Dom narodov BiH.