Galić: Tožilstvo BiH ni aktivno v primerih neizvrševanja odločb Ustavnega sodišča BiH, Buk Bijela je še vedno odprt primer

(Patria) - Predsednica Ustavnega sodišča BiH Valerija Galić je dejala, da zaradi pomanjkanja enega sodnika ne deluje Veliki senat in da se primeri rešujejo na plenarnih sejah, ki se skličejo vsak drugi mesec.

„Večje število pritožb moramo reševati na plenarnih sejah. Letno prejmemo 4.500 primerov. Največ je iz te pritožbene pristojnosti,“ je dejala Galić za Face TV.

Dodala je, da jo skrbi nespoštovanje in neizvrševanje odločb Ustavnega sodišča BiH, ker se s tem postavlja vprašanje načela vladavine prava.

„Postavlja se vprašanje politične odgovornosti določenih subjektov, ki naj bi spoštovali odločbe.“

Galićeva je glede državnega premoženja poudarila, da je BiH naslednica premoženja, ki je pripadalo BiH in je bilo državno premoženje Republike BiH.

„Po kontinuiteti po Ustavi premoženje pripada BiH. Z sprejetjem zakona na državni ravni bi se morali določiti principi in kriteriji za porazdelitev državnega premoženja, na kakšen način se bo porazdelilo med entitete, kantone in Brčko distrikt. Med visokim predstavnikom Ešdaunom in Švarcom Šilingom je bil sprejet Zakon o prepovedi razpolaganja z državnim premoženjem. Kar se pozablja, je, da je PS leta 2007 sprejela ta zakon o prepovedi razpolaganja z državnim premoženjem. In zdaj se v RS sploh ne omenja, da je bil ta zakon sprejet v PS BiH. Zakon je določil obseg tega premoženja, kaj se šteje za to premoženje in določil, da je do sprejetja posebnega zakona ali nekega akta s strani države, to premoženje pod prepovedjo razpolaganja,“ je dejala Galićeva.

Galićeva je poudarila, da je Ustavno sodišče BiH razveljavilo tudi sklepe rednih sodišč, ki so knjižila državno premoženje ali ga izknjiževala.

„Razlaga rednih sodišč je, da Zakon o stvarnih pravicah FBiH po principu lex posterior (zakon, ki je bil sprejet po Zakonu o prepovedi razpolaganja s premoženjem) je pomembnejši od tega prejšnjega. Mi smo razveljavili te sklepe in ugotavljali kršitev premoženja države. Nekatera redna sodišča so prekinjala postopke, kjer je bilo knjiženje, prekniženje premoženja na lokalno raven oblasti,“ je dejala.

Poudarila je, da Ustavno sodišče BiH spremlja izvajanje svojih odločb, vendar nima mehanizma, da bi naložilo, da se mora odločba izpolniti.

„Ko Ustavno sodišče ugotovi, da se mora odločba izpolniti v nekem roku, mi spremljamo, ali je bila v tem roku izpolnjena, edino kar lahko stori, je, da podamo sklep o neizvršitvi in ga pošljemo pristojnemu tožilstvu in tožilstvo mora naprej ukrepati. Tožilstvo bi moralo biti malo bolj aktivno glede neizvrševanja odločb, do sedaj niso pokazali neke velike aktivnosti,“ pravi predsednica Ustavnega sodišča BiH.

Glede primera izgradnje hidroelektrarn na reki Drini, ki je državno premoženje, je Galićeva potrdila, da je ta primer še vedno odprt pred Ustavnim sodiščem.

„Mi smo se ukvarjali s tem vprašanjem, ta primer je še odprt pred Ustavnim sodiščem, to je vprašanje koncesije za Buk Bijelo. Ustavno sodišče je ugotovilo, da obstaja spor med RS in BiH, ampak to je vprašanje Komisije za koncesije. Ampak tudi tu je problem, vodil se je spor pred sodiščem v zvezi s člani komisije. Mi smo poslali sklep o neizvršitvi delne odločbe Ustavnega sodišča. Obstaja spor in ta spor mora rešiti Komisija za koncesije. Poslali smo ta sklep Tožilstvu BiH. Po Zakonu o koncesijah naj bi to vprašanje rešila Komisija. To vprašanje lahko pride pred nas, če Komisija vendarle reši, pa potem ena stran ne bo zadovoljna in vloži pritožbo,“ je zaključila Galićeva.