Gajić za Patrijo: Morski prašič je ena najredkejših globokomorskih morskih psov Sredozemskega morja

Morski prašič, Oxynotus centrina (L.), je ena najredkejših globokomorskih morskih psov Sredozemskega morja - z le nekaj opisanimi srečanji v zadnjih 100 letih. Strokovnjaki iz Inštituta za biologijo morja iz Kotora v Črni gori so nedavno ujeli enega takega morskega prašiča. Pri raziskavi jim je pomagal bh. strokovnjak Andrej Gajić, znanstveni sodelavec in vodja Sharklab ADRIA. Gajić za Patrijo pravi, da zadnji primer z morskim prašičem morda najbolje potrjuje bogastvo Sredozemskega morja.

- Morski prašič je zelo redka vrsta, ki najpogosteje biva na globinah od 100 do 750 metrov, redko pa plitveje od 100 metrov – pojasnjuje Gajić za novinsko agencijo Patria. 

- Gre za zelo specifično in predvsem popolnoma neškodljivo vrsto. Najpogosteje biva na muljastih tipih dna ali pa na manjših grebenih. Raziskave MEDITS, opravljene v obdobju med letoma 1994 in 1999 na globinah od 10 do 800 metrov, so pokazale, da je bila vrsta ujeta v le 0,6 odstotka mrež, medtem ko je bilo največ osebkov ujetih na celinskem pasu (med 100 in 200 metri globine). Odrasli osebki zrastejo 73-75 cm, največ 150 cm skupne dolžine telesa.

Anteriorno (spredaj) obeh hrbtnih plavuti je prisotna po ena bodica. Prehranjuje se s širokim spektrom plena, predvsem s črvastimi nevretenčarji (polihétami in sipunkulidi), občasno s koščenimi ribami, raki in iglokožci. Kotijo se enkrat letno ali redkeje, navadno skotijo 10 do 12 potomcev (največ 23). Po IUCN je znotraj celotnega Sredozemskega morja označena kot kritično ogrožena, medtem ko je na mednarodni ravni označena kot ranljiva – pravi Gajić.

Morski prašič Foto Andrej Gajić

Čeprav, pravi, navedbe lokalnih ribičev kažejo na stalne ulove te vrste, v znanosti kot veljavne strokovnjaki ocenjujejo le tiste podatke, ki so bili kot takšni objavljeni v relevantnih znanstvenih revijah – v katerih je le nekaj pisanih sledi o srečanjih s to vrsto, ne le v Jadranu, ampak tudi v celotnem Sredozemskem morju. 

Obstajali so celo tuji navedki, ki jih je mogoče prebrati tudi na angleški Wikipediji, ki kažejo, da je ta vrsta regionalno izumrla v Jadranskem morju – kar je, pravi Gajić, seveda netočno.

- Glede na to, da gre za še neobjavljene študije, v tem trenutku ne morem razkriti podrobnosti o sami najdbi niti o spoznanjih, do katerih smo med študijami prišli. Vendar je tisto, kar je pomembno poudariti, da so v teh študijah sodelovali Inštitut za biologijo morja (Kotor) in zaposleni Inštituta za oceanografijo in ribištvo v Splitu, ki so nas povabili, da damo svojevrsten strokovni prispevek k temu delu in ki so nam zaupali celotno študijo. Zelo pomembno je, da se lokalne/regionalne institucije na vzhodni obali Jadranskega morja združijo in čim pogosteje sodelujejo pri skupnih projektih, dejavnostih in drugih raziskavah, kar bo v vsestransko korist prineslo veliko boljše poznavanje vrst, ki naseljujejo naše morje, omogočilo pa bo tudi ustrezno upravljanje virov – pravi Gajić.

Poleg te pomembne najdbe je Sharklab ADRIA med letom opravil številne terenske raziskave raž znotraj Neumskega zaliva, ki so prispevale k veliko boljšemu poznavanju populacijske ekologije preučevanih vrst, njihove razširjenosti in pogostosti znotraj zaliva.  

Raža Foto Andrej Gajić

V tem trenutku Sharklab ADRIA aktivno dela na mehanizmih izobraževanja lokalnih ribičev, predvsem zato, da bi prepoznali pomen ohranjanja posameznih vrst in vzpostavitve trajnostnega upravljanja virov, s katerimi razpolagamo. 

- Terenske raziskave so pokazale na prisotnost številnih vrst, ki do danes niso bile opisane znotraj raziskanega območja, kar predstavlja pomemben prispevek k favni naše države, pa tudi celotnega Jadranskega morja – pravi Gajić, piše Patria.