Delovanje plačilnega sistema Centralne banke BiH

V plačilnem prometu v BiH sodeluje 28 bank, modernizacija plačilnega prometa pa je prinesla znatne izboljšave: povečala se je hitrost prenosa transakcij, zmanjšali so se stroški, sprejeti so bili evropski standardi, poroča bosansko-hercegovinska tiskovna agencija Patria.

V osnovi obstajata v notranjem plačilnem prometu dve vrsti transakcij, medbančne in medbančne. V primeru medbančnih plačilnih transakcij, ko imata dva komitenta račun v isti komercialni banki, se izvedba takšnega prenosa zaključi v tej banki, s prenosom sredstev z računa naročnika na račun prejemnika. Ti nalogi ne gredo skozi sisteme Centralne banke.

Na drugi strani medbančni plačilni nalogi predvidevajo plačila med komitenti, ki imajo račune v različnih komercialnih bankah. Ti nalogi morajo iti skozi sisteme Centralne banke. Ti sistemi so RTGS (Real Time Gross Settlement), oziroma BPRV (bruto poravnava v realnem času) in drugi sistem žiro kliringa, ki deluje na principu neto poravnave.

Sistem BPRV je v celoti osnovan na SWIFT-u, kar pomeni, da mora biti banka iz Bosne in Hercegovine, ki želi opravljati notranji plačilni promet, članica SWIFT-a (mednarodna mreža, v katero je vključenih večina bank na svetu). Sistem je zelo učinkovit in omogoča takojšnjo poravnavo med bankami. To pomeni, da banka pošiljateljica preko omrežja SWIFT pošlje plačilni nalog (v svojem imenu ali v imenu komitenta) drugi banki v izvedbo. Banka prejemnica takoj prejme nalog in lahko izplača sredstva komitentu, saj je istočasno prejela kritje na svojem računu v Centralni banki.

Gre torej za bruto poravnavo, tj. nalogi se izvajajo eden za drugim, takoj po njihovem pošiljanju iz banke. Skozi ta sistem se lahko pošiljajo vsi nalogi ne glede na znesek, vendar če je nalog večji od 10.000 KM, ga je treba izvesti na ta način. V komercialnih bankah večinoma uporabljajo oznako „nujno“ za uporabo tega sistema. Plačilo s tem sistemom je dražje in se v praksi uporablja predvsem za velike zneske (nad 10.000 KM). Centralna banka zaračunava komercialnim bankam provizije za ta plačila, ne glede na znesek: 1,2 KM za nalog, izveden do 12.00 ure, in 3 KM za nalog, izveden po 12.00 uri. Na drugi strani komercialne banke komitentom zaračunavajo provizije v skladu s svojo poslovno politiko. Skozi sistem BPRV se letno izvede le 2 % nalogov, katerih vrednost je večja od 80 % skupnega zneska vseh medbančnih nalogov.

Drugi sistem je sistem žiro kliringa in deluje na principu neto poravnave. Za potrebe tega sistema je Centralna banka vzpostavila posebno telekomunikacijsko omrežje na ravni Bosne in Hercegovine, v katero so vključeni tudi organizacijski deli Centralne banke (Glavna banka Republike Srbske v Banja Luki, Glavna enota Sarajevo in Glavna enota Mostar). Neto poravnava poteka v treh dnevnih ciklih (10.00, 13.00 in 15.00). Komercialne banke pripravljajo naloge komitentov (ki nimajo oznake nujno in so manjši od 10.000 KM).

Ob zgoraj navedenih urah Centralna banka zbira vse naloge in opravi njihovo neto poravnavo, nato pa za neto stanja bremeni/odobri račune bank. Po opravljeni končni poravnavi se izvirni nalogi pošljejo komercialnim bankam v namen njihove končne izvedbe. Centralna banka komercialnim bankam zaračunava provizije za ta plačila, ne glede na znesek: 10 feningov za nalog, izveden v prvi poravnavi, 15 feningov za nalog, izveden v drugi poravnavi, in 20 feningov za nalog, izveden v tretji poravnavi. Skozi sistem žiro kliringa se letno izvede okoli 98 % nalogov, katerih vrednost je manjša od 20 % skupnega zneska vseh medbančnih nalogov.

Pomembno je omeniti, da sta sistema BPRV in žiro kliring odprta za delo vse delovne dni od 8.00 do 16.00, razen ob sobotah in nedeljah ter 1. in 2. januarja in 1. in 2. maja.

Sistema sta neprekinjeno in brez kakršnih koli zastojev v funkciji od 5. januarja 2001. do danes, zahvaljujoč najkakovostnejšim tehničnim in telekomunikacijskim rešitvam. Poleg sistema na primarni lokaciji v Sarajevu je nameščen tudi identičen sistem v Banja Luki, ki bi se aktiviral v primeru nedelovanja primarne lokacije.

Priprave na prehod plačilnega prometa v banke so se začele sredi leta 2000 in trajale približno pol leta. Plačilni promet v BiH je prešel iz Zavoda za platni promet (ZPP, ZAP in SPP) 5. januarja 2001. v komercialne banke. Dovoljenja za opravljanje plačilnega prometa so od agencij za bančništvo Federacije BiH in Republike Srbske dobile 40 bank od skupno 57.