Nogometna zveza BiH s kaznimi promovira fašizem in ustvarja nove zločince s tribun

Napisal Rasim Belko

---

Nacionalizem se je v 90. letih prejšnjega stoletja na tankih naselil v Bosno in Hercegovino, pri čemer je za seboj puščal prazne kraje. Na svoji poti je uničil na tisoče življenj, zavil v črno matere in očete. Podrl je vse pred seboj in za seboj rušil mostove. Ker se ni mogel vrniti tja, od koder je prišel, se je nacionalizem ukoreninil v blatu krvi in zemlje. 

Ostalo je v državi antifašistov. Oživel je in mutiral v deželi, ki je še včeraj po svetu pošiljala razglednice s Kozare in Sutjeske. V deželi, katere glavno mesto je svet spoznal skozi film, ki ga še danes občuduje. 

Zato je v današnji Bosni in Hercegovini antifašizem zmagovalec za tistih nekaj sto ljudi, ki obiskujejo simbole preteklih zmag. Antifašizem je zmagovalec še v filmih. 

Bitko v realnem času je dobil fašizem.

Na eni strani so črnosrajčniki s simboli prvotnega fašizma, utelešenega v Paveliću, kljukastih križih, simbolih NDH in UZP-ja… Na drugi strani so ljubitelji vojnih zločincev, promotorji in zanikovalci genocida, strahopetci, bolj plašni kot zajci, ki jim v množici naraste "pogum", da zavpijejo "Nož, žica Srebrenica" in "ubij Turčina". 

Za tiste, ki ne vedo, prvi vzkliki se nanašajo na največji zločin na evropskih tleh – genocid v Srebrenici, "ubij Turčina" pa se nanaša na Bošnjake, ki jih srbska politika v zadnjih 100 letih označuje kot Turke. 

Res je, obstaja tudi možnost, da "ubij Turčina" skandirajo zaradi jeze, saj zgodovina pravi, genetika pa potrjuje, da imajo tudi mnogi Srbi turško kri. 

In vse to odmeva s športnih prizorišč, kjer pogosto vidimo in slišimo sporočila o fair playu, športu kot zabavi, kjer se poudarja, da sta nacionalizem, rasizem in podobni pojavi pohaba, ne ponos. 

V Bosni in Hercegovini pa je nekoliko drugače. 

Obstaja skupina ljudi, slabših od obeh omenjenih kategorij. Njihova imena so Josip Roso, predsednik disciplinske komisije Nogometne zveze BiH, Nermin Kljajić, prvi podpredsednik, Radivoje Lazarević, drugi podpredsednik, ter člana Mehmed Spaho, Mario Bašić in Goran Kosorić.

Poleg naštetih obstaja še ena skupina, ki ji predseduje predsednik Nogometne zveze BiH Elvedin Begić, sledijo mu člani izvršnega odbora NZ BiH.

Novi zločinci s tribun

Prva skupina, ki ji predseduje Josip Roso, je največji krivec za širjenje fašizma na stadionih. To so ljudje, ki menijo, da je treba enako kaznovati tiste, ki vržejo približno 15 bakel, in tiste, ki skandirajo "Nož, žica, Srebrenica" ali tiste, ki na stadionu 90 minut vihtijo fašistične simbole. 

Kako naj torej imenujemo disciplinsko komisijo Nogometne zveze BiH, če ne promotorje fašizma na bh. stadionih. Lahko jih mirno imenujemo tudi zločince. Kajti tisti, ki molčijo in spregledajo fašiste, ki dražijo sveže rane mater Srebrenice, žensk Foče in drugih žrtev, niso nič drugega kot sostorilci genocida in vojnih zločinov. 

Kazni v višini nekaj tisoč KM in prepoved obiska ene tribune ne samo, da niso dovolj, ampak so sramotne in žalijo inteligenco. Kajti tistih nekaj tisoč ljudi, kolikor jih v povprečju obišče tekme Premijer lige BiH, bi se lahko zbralo na eni tribuni, zato se postavlja vprašanje, kakšen je smisel prepovedi obiska ene od štirih tribun. 

Krovna hiša bh. nogometa je očitno slepa, kajti če bi malo spremljala, kako UEFA kaznuje klube v regiji in drugod po Evropi zaradi enakih in podobnih sporočil in sloganov, bi nekateri naši klubi že zdavnaj igrali v ligah na občinski ravni. 

Toda naša NZ BiH se ravna po nekih drugih motivih in merilih. Tako tistim, ki izkazujejo spoštovanje žrtvam genocida, in tistim, ki genocid zanikujejo, izrekajo enake kazni. 

Tistim, ki izpostavljajo simbole obsojenih paradržav, izrečejo enako kazen v višini nekaj tisoč KM, klubom, katerih navijači izpostavijo zastavo Armije RBiH, edine mednarodno priznane vojske med agresijo na BiH, pa odvzamejo točke in rezultat odločijo za zeleno mizo. 

In to se ni začelo včeraj. Tako je že vrsto let. Medtem ko se v politiki in pravosodju izenačujeta žrtev in zločinec, se v bosanskohercegovskem nogometu s kaznijo nagrajuje fašizem. 

Nogometna zveza Bosne in Hercegovine bi se že zdavnaj morala vprašati, kakšen je smisel tekmovanja, kjer občinstvo bolj pazi, da ohrani glavo, namesto da se zabava in uživa. To bi se morali vprašati že takrat, ko je bil v Širokem Brijegu ubit Vedran Puljić. 

Boj proti fašizmu bi morali začeti že takrat, ko je bila odigrana prva tekma skupne Premijer lige.

Toda niso in se danes ne sprašujejo, kaj dosežejo s kaznimi, ki jih izrekajo. Kot da pozabljajo, da je bila ena nogometna tekma predigra za vojno, ki je osiromašila več držav. In na tribunah tistega stadiona so bili ljudje, ki so kasneje zagrešili najhujše zločine.

Zato bi morali Elvedin Begić, izvršni odbor in disciplinska komisija Nogometne zveze BiH že zdavnaj biti izgnani iz bosanskohercegovskega nogometa. Dovolili so, in na nek način bili tudi sostorilci fašizmu in sovraštvu na tribunah. 

Tisti, ki bodo nasledili to skupino borcev proti antifašizmu, bi morali na začetku dela sprejeti odločitev o kaznovanju huliganstva, fašističnih simbolov in vzklikov na stadionih. Vsaka odločitev, razen tiste, da huliganstvo, fašizem in nacionalizem pomenijo izključitev v najnižji rang tekmovanja, bi pomenila le nadaljevanje politike Nogometne zveze, ki ji vodi Begić. 

V nasprotnem primeru je le vprašanje časa, kdaj bomo na nekem stadionu videli novo vojno in izrazili sožalje materam in očetom, katerih otrokom je edini greh, da ljubijo svojo ekipo in to vzvišeno igro nogomet.

Zdraviti je veliko težje kot preprečiti.