(Patria) - Kljub temu, da je treba vsak korak Bosne in Hercegovine (BiH) k pridruževanju Evropski uniji (EU) gledati pozitivno, kot je poudaril tudi vodja Delegacije EU v BiH, veleposlanik Luigi Soreca, je precej nejasno, kako je bil dosežen konsenz o tej občutljivi temi, še večjo nedoumico pa povzroča tudi časovni termin sprejetja te odločitve, so sporočili iz Centra za varnostne študije.
Spomnimo, Svet ministrov BiH (VM) je že 14. februarja dal soglasje k začasni uporabi Sporazuma z Agencijo za evropsko mejo in obalno stražo (FRONTEX) ter ga posredoval Predsedstvu BiH v nadaljnjo zakonsko predvideno proceduro, torej soglasje k njegovemu sklenitvi in podpisu v imenu BiH s strani predsedujoče VM, gospe Borjane Krišto.
Za razliko od drugih držav regije, kjer bo sodelovanje s Frontexom potekalo izključno preko mejne policije, bo osebje, ki ga bo Frontex namestil v BiH, pod poveljstvom ne le mejne policije BiH, temveč tudi entitetnih in kantonalnih policijskih struktur. Tudi v tem primeru gre za nesmisel, tako kot glede političnega dogovora o sodelovanju in vzpostavitvi kontaktne točke za sodelovanje z EUROPOL-om v BiH.
Takratni kompromis glede namestitve Ureda za sodelovanje z EUROPOL-om v stavbi Trg BiH, na katerega je EU iz pragmatičnih razlogov žal pristala, je v praksi povzročil znatne težave pri delovanju bh. urada. Same določbe sporazuma so pomenile, da se obstoječe agencije dobesedno borijo za sodelovanje in izmenjavo informacij, ki se posredujejo EUROPOL-u, urad pa ni bil normativno-pravno vzpostavljen. Zaposleni so še vedno zaposleni v svojih matičnih
strukturah, da ne govorimo o pripombah mednarodnih akterjev, ki želijo ta urad videti skupaj z drugimi državnimi uradi, ki sodelujejo z INTERPOL-om, SELEC-om in drugimi strukturami.
Standard je, da se to sodelovanje izvaja z ene lokacije in ob visokih varnostnih standardih pri opravljanju poslov izmenjave obveščevalnih podatkov in vzpostavljanju operativnega sodelovanja z mednarodnimi policijskimi strukturami.
Premestitev Ureda za sodelovanje z EUROPOL-om iz prostorov Direkcije za koordinacijo policijskih organov BiH (DKPT), kjer so naravno nameščeni uradi za mednarodno policijsko sodelovanje, je povzročila vrsto omenjenih težav in v praksi se verjetno lahko pričakujejo podobne težave tudi pri sodelovanju s FRONTEX-om.
Drugi, nekoliko presenetljiv razlog za sprejetje odločitve in soglasja Predsedstva k sporazumu, se nanaša na sam čas sprejetja. Verjetno je bil ta usklajen z odločitvami, ki jih je moral sprejeti Evropski parlament in Svet EU, vendar je notranje politično-varnostno okolje znatno drugačno od časa, ko je bil ta sporazum parafiran v VM.
Od takrat je prišlo do kršitve ustavno-pravnega reda v BiH, institucije Republike Srbske so sprejele vrsto odločitev, ki spodkopavajo institucije BiH, Ministrstvo za notranje zadeve Republike Srbske (MUP RS) pa nudi odprto podporo in zaščito osebam, ki so na centralni tiralici Sodišča BiH, s čimer praktično ruši vladavino prava v BiH.
Nesporna je pomembnost izpolnjevanja pogojev BiH za pridružitev EU, še posebej dosledna implementacija pravnega reda EU, vendar je na tej poti treba predvsem upoštevati interese države in kontekst sprejemanja odločitev. Priča smo, na primeru sodelovanja z EUROPOL-om, da politični dogovori niso vedno pragmatični, ko pride do realizacije.
Zato ostaja nejasno, zakaj se je Predsedstvo BiH odločilo za sprejetje takšne odločitve v tem trenutku, ko poteka občutljiv politični boj v tekmovanju posameznih ravni oblasti za prevlado in dominacijo v varnostnem sektorju, pa tudi resno spodkopavanje vladavine prava, ki globoko vznemirja in skrbi vse državljane v BiH, navajajo iz CSS-a.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
