Francoski filozof Bernard-Henri Levy: Evropske institucije iz Bruslja preseliti v Sarajevo

(Patria) - Francoski filozof, pisatelj in novinar Bernard-Henri Levy, eden najvplivnejših in najangažiranih intelektualcev današnjice, v ekskluzivnem intervjuju za N1 govori o svojem odnosu do Bosne in Hercegovine, dogajanjih iz 90. let, pa tudi o prihodnosti Evrope in Bosne in Hercegovine. 

„Evropa je izdala samo sebe v Sarajevu in Evropejci imajo velik dolg do Bosne in Hercegovine,“ je dejal Levy, poroča agencija Patria.
S svojo predstavo „Looking for Europe“ se je Levy podal na pot iz Milana v začetku marca, turnejo pa zaključuje v Parizu ali zaradi dogajanj okoli Brexita v Veliki Britaniji. V Sarajevu, za katerega Levy pravi, da nosi dediščino evropske civilizacije in multietničnosti, bo predstava na sporedu 13. aprila v Narodnem gledališču.

Manifest, ki ga je Levy napisal v začetku januarja letos in ki ga je podpisalo še 29 pisateljev, med katerimi so Orhan Pamuk, Milan Kundera, Salman Rushdie, Abdulah Sidran, opozarja, da je Evropa v nevarnosti in da se je zdaj treba boriti za idejo Evrope, preden izgine v valovih populizma, je eno od orodij Levyjevega „boja“ za obstoj Evrope enakosti in demokracije.

S svojo predstavo pošiljate jasno sporočilo, da Evropa ne sme izdati sama sebe v 21. stoletju, kot je to storila v Sarajevu na začetku in koncu 20. stoletja. Sodeč po reakcijah občinstva nocoj v Pragi, kot tudi po reakcijah občinstva v drugih mestih, se zdi, da navadni ljudje razumejo to sporočilo. Bodo pa vas razumeli tisti, ki odločajo, je vprašal urednik oddaje Pressing Amir Zukić.

„Tisti, ki so sprejemali slabe odločitve, jih večina danes ni več med nami, umrli so. Pri teh, ki danes odločajo, mislim, da obstaja začetek razumevanja velike napake, ki smo jo storili, in sicer proti sebi, ne le proti Bosni in Hercegovini, ko smo se odločili, da jo zapustimo, jo izdamo, da ne branimo Sarajeva. Zdi se mi, da to sporočilo, ki ga želim prenesti s svojimi nastopi, začenja najti pot do javnosti, pa tudi do vladajočih krogov v Evropi. Rodi se občutek krivde, vsaj občutek obžalovanja, ideja, da do Bosne nismo ravnali pravilno v tistem času.“

Velikokrat ste poudarjali, da večnacionalna, multikulturna, večverska Bosna in Hercegovina lahko postane novo upanje, nova sveža kri za Evropo. Kako?

„Tako kot sem rekel v predstavi, sem rekel dobesedno, v tistem delu, kjer sporočam, da ne samo, da mora BiH biti v Evropi, ampak da ena najpomembnejših, glavnih evropskih institucij mora biti premaknjena iz Bruslja in nameščena v Sarajevu. Verjamem v to. Eden mojih likov verjame v to. Seveda, tu obstaja tudi kanček pretiravanja, ampak jaz tako mislim. To mislim zato, ker, grobo rečeno, sama Evropa vse manj verjame v svoje lastne vrednote in pogosto se prav na obrobjih Evrope nahajajo ljudje, ki še vedno verjamejo v Gral. V Bosni, v Ukrajini prav tako, rekel bi isto za Ukrajince, oni so bolj Evropejci kot ljudje v Pragi ali Parizu. Ker tam obstaja sanje o Evropi, ki niso izpolnjene, in ki so tako intenzivne, enak je primer tudi s Sarajevom.“

Ste velik kritik ruskega voditelja Vladimirja Putina. Omenili ste ga že. A tudi že prej ste ga obtoževali, da je iz Rusije naredil kriptofašistično državo in da je razvil radikalni ruski nacionalizem. Toda na Balkanu Putin daje veliko podporo Srbiji, pa tudi delu Bosne in Hercegovine, ki se imenuje Republika srbska.

„Dodik je eden tistih populistov, lahko tudi njega omenim, in on je ena od Putinovih lutk. Spomnim se enega romana Milana Kundere, v katerem se pojavi nori zdravnik, ki vbrizgava svojo spermo ženskam, gre za ginekologa, in po devetih mesecih imate veliko dojenčkov, ki so podobni temu zdravniku. To je pravzaprav tisto, kar počne Putin. V Srbiji vbrizga in izpade Dodik. Na Madžarskem injicira malo svoje intelektualne sperme in imate Orbana. V Franciji je to Marine Le Pen. In tako naprej. To so vse male Putini, ti populisti so Putinovi kloni. Oni tvorijo nekakšno internacionalo. Internacionalo klonov, bledih posnemovalcev Putina. Toda Putin je močan, resnično močan. Ne maram ga, zame je utelešenje najslabšega, toda vsaj močan je. Ti drugi pa niso močni. Dodik je nič, iskreno,“ je poudaril.

Dodik je trenutno predsedujoči Predsedstvu BiH in vedno govori o Bosni in Hercegovini kot o izmišljeni državi, kot o državi, ki jo je treba porušiti. Kako prepričati ljudi v Bosni in Hercegovini, ki se kljub vsem težavam, s katerimi se soočajo, zelo bojijo možnosti novih spopadov v svoji državi, da bo Bosna zmagala, da bo obstala?

„Na splošno menim, da je duh močnejši od sile in da je inteligenca močnejša od neumnosti. Verjamem, da v Bosni obstaja dovolj inteligence in duha, da se premaga vsak kretenizem. Verjamem v to. Duh Bosne morda prehaja skozi obdobje uspavanosti, toda na koncu bo zmagal.“

Se osebno bojite možnosti izbruha nove vojne v Bosni in v preostalem delu Balkana?

„Ne vem. Upam, da ne bo vojne, seveda, in mislim, da ne bo. Mislim, da so lekcije iz preteklosti še preveč žive in sveže za ljudi na tem območju, da bi prevzeli to tveganje. Ne verjamem v možnost nove vojne.“

Nihče tega ne želi neposredno povedati, toda ali je pravi problem za Evropo to, da muslimani predstavljajo večino v Bosni in Hercegovini? Ali je Evropa pripravljena sprejeti takšno državo v svojo družino in ali so vsa opravičila dejansko le slabi izgovori. Kaj menite?

„Morda tudi je, toda če je tako, potem je to velika napaka in velik nesporazum. Evropa živi in bo večno živela z muslimani. To je dejstvo. Bosna in Hercegovina je zanimiva, ker v njej živi demokratični islam, razsvetljeni islam, islam, ki spoštuje človekove pravice, sekularizem. To je islam Bosne in Hercegovine, ki ga poznam iz 90. let. Velika napaka Evrope je bila, da ni razumela in sprejela tega področja sveta in duha pod svoje okrilje. To bi spremenilo veliko stvari. Radikalne evropske muslimane bi naredila za manjšino. Vsem muslimanom v Evropi bi pokazala, kaj pomeni demokratični islam in kako je ta možen na bosanskem primeru. Pokazala bi, da Evropa ni proti radikalizmu, ampak ni proti islamu. Da je proti fašizmu, ampak ni proti Kur'anu. Da je proti teroristom, ampak ni proti eni veri. To je velika zamujena priložnost za Evropo in Evropa očitno nadaljuje s tem.“

Celoten video intervju je na voljo na televiziji N1.