FOTO/VIDEO Zaposlitev po „beli plači“

Poraz na volitvah za nekatere politike ne pomeni izgube državne plače. Ko jim ne uspe obnoviti mandata v parlamentih, postanejo vodje v javni upravi.

Čeprav za vodstvene položaje obstaja razpisna procedura, je končna izbira kandidatov rezultat političnih dogovorov, kaže raziskava Centra za raziskovalno novinarstvo iz Sarajeva (CIN), poroča novinarska agencija Patria (NAP).

Medtem ko čakajo na novo pozicijo, politiki uživajo v „beli plači“, pravici, ki jim omogoča, da do enega leta prejemajo enako neto plačo, kot so jo imeli v parlamentih.

Delo na vodstvenih mestih v administraciji je našlo najmanj 13 nekdanjih parlamentarcev iz preteklih dveh mandatov, med njimi Slavko Matić, Mirko Okolić in Husein Nanić. Nova delovna mesta so najpogosteje dobili takoj, ko so izkoristili privilegij „bele plače“.

Podpora stranke, nato nastop pred komisijo

Slavko Matić ni uspel na splošnih volitvah leta 2010 obnoviti mandata v Parlamentarni skupščini Bosne in Hercegovine (BiH). Kljub temu je upal, da bo njegova stranka, Hrvaška demokratska skupnost BiH (HDZBiH), postala del izvršne oblasti v Federaciji BiH, on pa bo dobil mesto v Sarajevu. V svoj rojstni kraj Domaljevac-Šamac se mu ni bilo vrniti.

Slavko Matić je za imenovanje na mesto direktorja v Agenciji za protidopinško kontrolo BiH iskal podporo v svoji stranki – HDZBiH. (Foto: CIN)

Oblikovanje oblasti v FBiH je trajalo šest mesecev, vendar v njej na koncu ni bilo predstavnikov njegove stranke. Zato se je Matić začel zanimati za delo v svoji Posavini. V tem obdobju ni bil brez prihodkov. Zahvaljujoč „beli plači“ je eno leto vsak mesec prejemal 4.541 KM.

„Iskal sem rešitev in v pogovoru s prijatelji so rekli, da ne izmišljamo nobene tople vode – obstaja zakonsko urejena možnost, da ima predsednik vlade svetovalca,“ je dejal Matić novinarki CIN.

Na položaj svetovalca se ne pride z razpisno proceduro, temveč na podlagi diskrecijske pravice predsednika, premierja in ministrov. Po raziskavi CIN, te dobro plačane položaje pogosto zasedajo politiki, ki so izgubili na volitvah, ali njihovi sorodniki.

Matić je s strankarskim kolegom Marijanom Oršolićem, takratnim premierjem Posavske županije, dogovoril, da bo njegov svetovalec za vprašanja borcev in postopke priprave zakonov. Matić je po stroki ekonomist. Med vojno je bil načelnik štaba 104. brigade Hrvaškega sveta narodne obrambe (HVO) v rojstnem kraju, vse do leta 1999 pa načelnik Uprave za obrambo Orašja.

Glede na to, da je delo svetovalca začasnega značaja, se je Matić spet znašel v situaciji, ko je iskal novo delo. Priložnost se je pokazala spomladi 2013, ko je bil objavljen razpis za direktorja Agencije za protidopinško kontrolo BiH, saj je takratnemu direktorju Branku Markiću potekel štiriletni mandat.

Procedura nalaga, da imenovanje direktorja predlaga petčlanska komisija, ki ocenjuje kandidate na razgovoru, sestavljajo pa jo zaposleni v Ministrstvu za civilne zadeve BiH, medtem ko Svet ministrov BiH predlaganega kandidata končno potrdi z glasovanjem.

Matić je član Središnjega odbora HDZBiH in je v stranki že 25 let. Bil je tudi predsednik županijskega odbora Posavine in sekretar občinskega odbora Domaljevac-Šamac. Novinarki CIN je dejal, da je po prijavi na razpis povprašal prijatelje v stranki, ali bodo imeli podporo za ta položaj. Pravi, da so mu v stranki rekli, da mora izpolnjevati pogoje za razpis.

„Če ne izpolnjujem pogojev v polnem smislu, oni tu ne morejo nič podpreti ali pomagati, če pa izpolnjujem pogoje, pa bodo, kar se njih tiče, imel podporo.“

Čeprav je dobil potrditev, da ga bo stranka podprla, Matić pravi, da razgovor, na katerega je šel, ni bil le formalnost.

„Dvomov je bilo, da se iz moje stranke lahko pojavi dvoje ali troje ljudi, ki imajo podobno kot jaz politične izkušnje in politični ugled v stranki, in da so hkrati to osebe, ki v tistem trenutku niso nikjer rešene,“ dodaja Matić.

Edini Matićev konkurent je bil dotakratni direktor agencije Branko Markić, ki je po oceni revizorjev uspešno opravljal delo, medtem ko se drugi prijavljeni niso niti pojavili na razgovoru.

Razpisna komisija, ki so jo sestavljali: Suvad Džafić, Zlatko Horvat, Biljana Čamur, Edin Kučuković in Velibor Vasović, je odločila, da je Matić boljši kandidat od Markića. Svet ministrov BiH je takšno izbiro potrdil.

Matić je bil imenovan za direktorja sredi julija 2013. Meni, da mu kot enemu od ustanoviteljev stranke v Posavini in politiku z dolgoletnim delovanjem pripada direktorsko mesto.

 „Karkoli si kdo misli o tem, ko gre za imenovane osebe na državni ali entitetni ravni, seveda politika odloča,“ pravi Matić za CIN.

Z njim se strinja tudi predsednik njegove stranke Dragan Čović, ki je v enem od svojih nagovorov medijem junija letos izjavil: „Kadroviranje je zelo preprosto. S politiko se prihaja in odhaja v agencije ali javna podjetja. To je standardno obnašanje demokratičnega sveta.“

Na drugi strani strokovnjak za javno upravo Damir Ahmetović ne misli tako. Opozarja, da imamo situacijo, v kateri se razpisi objavljajo, dejansko pa se vnaprej ve, kaj je kateri politični stranki pripadlo. „Mislim, da je to nedopustno in politične stranke morajo spoznati, da morajo biti za državne institucije objavljeni razpisi, ki bodo omogočili, da se res najboljši ljudje zaposlijo na teh delovnih mestih, ker je njihova obveznost varovati interese države, ne pa politične stranke, kar je v tem trenutku popolnoma iztirjeno.“

Poplava kot izgovor za politično zaposlitev

Delo v administraciji je našel tudi Matićev kolega iz Parlamentarne skupščine BiH Mirko Okolić. Je član Srbske demokratske stranke (SDS) od njenega ustanavljanja. Poleg v Parlamentu BiH je stranko zastopal tudi na mestu namestnika državnega ministra za obrambo.

Mirko Okolić je bil imenovan za načelnika novo ustanovljenega Oddelka za civilno zaščito mesta Doboj decembra 2014, ravno ko mu je potekla pravica do „bele plače“. (Foto: CIN)

Ko je bil konec oktobra 2013 razrešen s te funkcije, je naslednje leto na podlagi „bele plače“ še naprej prejemal mesečno 4.180 KM. Ta čas je preživljal v rojstnem Doboju, mestu, ki ga je spomladi lani prizadela poplava. Mestni odsek civilne zaščite ni mogel ustrezno odgovoriti na moč narasle reke Bosne.

Po tem, ko se je voda umaknila, je župan Doboja Obren Petrović sredi septembra odločil transformirati Odsek civilne zaščite v Oddelek za civilno zaščito in za načelnika imenovati Okolića. Poleg tega, da pripadata isti stranki, sta Okolić in Petrović več let bila najbližja sodelavca v občinski upravi.

Spremembe so presenetile dotakratnega vodjo odseka Milka Vidakovića, ki je imel 39 let izkušenj v civilni zaščiti. Vidaković je za to izvedel, ko je oktobra videl novo sistematizacijo delovnih mest v mestni upravi, zaradi česar je zahteval pogovor z županom Petrovićem.

Kot je povedal za CIN, mu je Petrović rekel: „Milko, oblikovali bomo oddelek. Gremo z drugim človekom za načelnika oddelka, tebi bo ostala plača kot načelniku oddelka, opravljal boš funkcijo svetovalnega organa, pomagal boš naprej pri organizaciji civilne zaščite,“ je prepričeval Vidaković, ki je takšen načrt sprejel.

Okolić za CIN pravi, da je bila njegova zaposlitev rezultat dogovora s strankarskim kolegom, županom Petrovićem: „Ma, seveda. Kako bi šlo brez dogovora? Iskal sem, da se nekaj naredi, in prišlo se je do tega,“ pravi Okolić. Meni, da lahko njegove izkušnje Doboju pomagajo. „Enostavno je bilo rečeno: daj, šel boš v civilno zaščito,“ pravi Okolić.

Okolić je bil imenovan za vršilca dolžnosti načelnika Oddelka za civilno zaščito mesta Doboj decembra 2014, ravno ko mu je potekla pravica do „bele plače“.

Evropski predpisi, domača uporaba

Niti Husein Nanić, član Stranke demokratske akcije (SDA) od njenega ustanavljanja, po izgubi funkcije v Parlamentarni skupščini BiH ni ostal brez plače. Zahvaljujoč „beli plači“, mesečnim prihodkom 4.574 KM med celotnim letom 2011, je imel dovolj časa, da si brez naglice najde novo delovno mesto. Uspešno.

Husein Nanić iz SDA je bil imenovan za direktorja Agencije za razvoj visokega šolstva in zagotavljanje kakovosti BiH sedem dni pred iztekom enoletne pravice do „bele plače“. (Foto: CIN)

Sedem dni pred prenehanjem pravice do uživanja visoke plače brez dela je bil imenovan za direktorja Agencije za razvoj visokega šolstva in zagotavljanje kakovosti BiH. Razpis je bil objavljen septembra 2011. Direktorja agencije izbira petčlanska komisija, sestavljena iz zaposlenih v Ministrstvu za civilne zadeve BiH. Na podlagi osebne ocene odgovorov kandidatov na razgovoru ocenjujejo, kdo je med njimi najboljši. Imмена izbranih kandidatov pošljejo Svetu ministrov BiH, ki imenuje najuspešnejšega.

Od štirih prijavljenih kandidatov sta se na razgovoru pojavila Nanić in vršilec dolžnosti direktorja agencije Boris Ćurković.

 Od kandidatov so med drugim zahtevali, da imajo: fakultetno diplomo, pet let delovnih izkušenj v stroki, od tega najmanj tri leta v visokem šolstvu, izkušnje v strateškem in operativnem načrtovanju, izkušnje v vodenju človeških virov, financ in projektov ter uporabo evropskih standardov pri delu visokošolskih ustanov.

Poleg štiriletne izkušnje v visokem šolstvu na mestu asistenta na Biotehniški fakulteti v Bihaću, je Nanić zadnjih 21 let preživel v izvršni ali zakonodajni oblasti na ravni občine, kantona in države.

Nanić za CIN pojasnjuje, kako je dokumentiral, da izpolnjuje pogoje: „V vlogi navedete svoje podatke, za katere menite, da so zadostni za izpolnjevanje pogojev. Jaz sem navedel svojih 20 in več let, s čim sem se vse ukvarjal, in komisija je preprosto ocenila ta vprašanja in sprejemala odločitve.“

Njegov protikandidat Ćurković je že delal v agenciji in sodeloval pri reformi visokega šolstva. Pripravljal je pravila za njegov razvoj in delal na procesih akreditacije fakultet ter vodil mednarodne projekte v izobraževalnem sektorju. Za CIN pravi, da je članom komisije želel predstaviti vizije razvoja agencije. „Vendar pa so mi rekli: ne, ni treba. Samo odgovorite na ta tri vprašanja.“

Nanić je na istem razgovoru od vseh članov komisije prejel čiste desetke, medtem ko je Ćurković prejel tri desetke in dve devetici. Po predpisih o izvajanju razpisne procedure člani komisije niso dolžni pojasnjevati, na podlagi česa so dali takšne ocene. Svet ministrov BiH je potrdil njuno izbiro. „Verjamem, da sem bil boljši kandidat od Huseina,“ pravi Ćurković. Meni, da sta odločili narodnost in politična pripadnost: „Tako je in se nimaš kaj jeziti.“

Nanić pravi, da ni poznal članov komisije. Vendar pa eden od njih, Amer Obradović, pravi, da je poznal oba kandidata. Obradović je v času razpisa deloval kot svetovalec namestnika ministra za civilne zadeve in člana SDA Senada Šepića. Pravi, da se ne spomni, zakaj je bil Nanić boljši kandidat od Ćurkovića, da je bil v mnogih komisijah, vendar nikoli nikogar ni izbiral zaradi članstva v stranki. Kljub temu meni, da so imenovanja pogosto politične narave:

„Praksa kaže, da zelo pogosto so. To je moje mnenje, neodvisno od tega imenovanja.“

Članica upravnega odbora agencije, profesorica Lamija Tanović, deli to mnenje tudi v primeru izbire vodstva te institucije, saj sta tako direktor kot njegova namestnika člana strank. Ni zadovoljna z delom in pristojnostmi agencije in meni, da ima ta drugačen namen. „Tako, da se namestijo nekateri iztrošeni kadri,“ pravi Tanovićeva za CIN.