Forum o Resoluciji o Srebrenici: Želeli smo svetu pokazati, da je cilj Srbije zanikanje genocida

(Patria) - V Sarajevu je danes potekal forum „Resolucija – Mednarodni dan spomina in obeleževanja genocida v Srebrenici 1995.“ v organizaciji Bošnjaškega inštituta – Fundacija Adila Zulfikarpašića, Fundacije Društva skupnih vrednot, Memorijalnega centra Srebrenica - Potočari in Združenja „Gibanje mater enklav Srebrenica in Žepa“.

Na forumu je spregovoril veleposlanik BiH pri ZN Zlatko Lagumdžija, ki je dejal, da so mesece delali na pripravi in sprejetju resolucije o Srebrenici.

„Morali smo prepričati svet, da je Srebrenica svetovni primer, kaj se ne sme zgoditi in kako bodo kaznovani tisti, ki delajo enako,“ je dejal Lagumdžija, nato pa se je dotaknil politike Srbije, ki jo vodi njen predsednik Aleksandar Vučić.

„Predvsem smo morali ponovno opozoriti na to, kaj se je zgodilo v Srebrenici. Zato smo začeli ustvarjati skupino prijateljskih držav, ki so pred desetletjem sodelovale pri obeleževanju 20. obletnice genocida v Srebrenici. Takrat je bila podobna resolucija pripravljena v Varnostnem svetu, ki se je začela leta 2014, takrat smo oblikovali skupino prijateljev, leta 2015 je zbrala glasove v Varnostnem svetu in se končala tako, da zaradi ruskega veta ni bila sprejeta. Tukaj sedi veleposlanica Čolaković, ki je vodila ta projekt,“ je dejal Lagumdžija.

Navedel je, da je posebna ovira predstavljala ureditev naše države in da so se morali soočati s temi težavami.

„Javnost je seznanjena, da so se Srbija in Rusija v zadnji fazi vključili tudi Kitajska na neverjeten način, kot so mnogi rekli, s kapacitetami, ki jih prej niso videli. Da se je takšen strojni park sprožil po vsem svetu, diplomatski in vsi drugi. Da bi se resolucija najprej odložila, nato pa ustavila. Imeli smo močnega nasprotnika, tako diplomatsko kot na druge načine, zato nismo mogli v celotno zgodbo vstopiti tako, kot vstopajo druge urejene države. Vemo, da imamo v BiH dele struktur, ki so proti pravilnemu poimenovanju genocida v Srebrenici, njihovo zanikanje nakazuje, da dejansko poskušajo ustvariti teren, da bi se zločin v Srebrenici nekako amnestiral, da bi se isto ponovilo,“ je poudaril Lagumdžija.

Navedel je, da vse to ne bi bilo mogoče brez „enega člana Predsedstva, nato drugega, nato ministra za zunanje zadeve“ (Denis Bećirović, Željko Komšić in Elmedin Konaković) in da se v svoji karieri ni srečal z večjim in bolj kompleksnim problemom.

„Aprila 2023. smo vedeli, da bo to leta 2024. Zavestno smo pustili glasovanje za konec maja. Da bi dobili čas, da bi se odprli pogovori s ključnimi državami. Dali smo čas tudi tistim, ki so želeli, da Srbija dobi priložnost. Mi pa smo želeli, da Srbija pokaže, da se ne želi vključiti in da je njen edini cilj zanikanje. Zavestno smo podaljšali časovni okvir,“ je pojasnil veleposlanik BiH pri ZN.

V resoluciji je med drugim poudarjeno, da se 11. julij razglasi za Mednarodni dan spomina in obeleževanja genocida v Srebrenici 1995, ki se bo obeleževal vsako leto, in sicer že od 11. julija letos. Nato, da se brezpogojno obsodi vsako zanikanje genocida v Srebrenici; da se skozi izobraževalne sisteme razvijajo ustrezni programi za preprečevanje ponavljanja genocida v prihodnosti, ter da se spodbudi proces izgradnje trajnostnega miru, pravičnosti, resnice in sprave.

Na današnjem forumu je bilo prebrano pismo Denisa Bećirovića, ki je na službeni poti izven BiH.

Poudaril je, da ima resolucija globalni pomen, saj spodbuja izobraževalne sisteme, da delujejo v funkciji preprečevanja genocida. V sporočilu je dodal, da resolucija spodbuja države članice ZN, da sprejmejo učne in izobraževalne programe, na podlagi katerih bodo prihodnje generacije izobražene o preprečevanju in posledicah genocida. Izobraževanje je temelj pri oblikovanju zavednih državljanov, pripravljenih, da se uprejo ideologijam, ki vodijo v genocid.

„Srebrenica je naša boleča rana, ki nas vse spominja na grozljive strahote, ki jih lahko doživi človeštvo. Z spominom na Srebrenico se zavezujemo, da bomo vedno branili resnico, pravičnost in človeško dostojanstvo, še posebej za najbolj ranljive med nami, naše otroke. Resolucija o Mednarodnem dnevu spomina in obeleževanja genocida v Srebrenici 1995 je pomemben civilizacijski korak v boju za resnico in pravičnost,“ je sporočil Bećirović.

Foruma so se udeležili člani akademske skupnosti, reisu-l-ulema Islamske skupnosti v BiH Husein ef. Kavazović, preživeli žrtve...