Sklad za zaščito okolja FBiH s 100.000 KM podprl sanacijo infrastrukture v jami Vjetrenica

Tri mesece po nepozabni poplavi, ki je prizadela jamo Vjetrenica, največji speleološki objekt na območju BiH, so se v rekonstrukcijo infrastrukture vključili Sklad za zaščito okolja FBiH in Zvezno ministrstvo za okolje in turizem, piše bh. novinska agencija Patria.

Upravni odbor Sklada za zaščito okolja FBiH je konec novembra 2015 sprejel odločitev o dodelitvi interventnih sredstev za „Sanacijo infrastrukture v jami Vjetrenica – Popovo polje“ v višini 100.000 KM. Pogodbo o dodelitvi sredstev sta 13. januarja 2016 podpisala direktor Sklada za zaščito okolja FBiH Safet Harbinja in direktorica JP Vjetrenica-Popovo polje, Ana Soldo.

Skupna ocenjena škoda v jami Vjetrenica v prvi fazi znaša 160.000 KM. Od poplave je jama zaprta za javnost, odpovedanih pa je bilo več napovedanih obiskov.

- Sklad za zaščito okolja FBiH je na podlagi zahteve JP Vjetrenica-Popovo polje in predložene investicijsko-tehnične dokumentacije ter projektne naloge za izdelavo Elaborata „Zaščita podzemnih voda jame Vjetrenica“ iz programa interventnih sredstev podprl aktivnosti sanacije infrastrukture v jami Vjetrenica z zneskom do 100.000 KM, da bi se čim prej ustvarili pogoji za prednostne aktivnosti pri oblikovanju načrta in študije trajnostnega razvoja in zaščite Vjetrenice – je povedal Harbinja za Patrijo.

Direktorica JP Vjetrenica-Popovo polje, Ana Soldo, se je zahvalila za pomoč in podporo ter napovedala začetek infrastrukturnih del (gradbena dela, zamenjava elektroinstalacij, svetilnih teles, čiščenje kanala, skozi katerega voda iz jame izteka v Popovo polje), za kar bodo porabljena dodeljena sredstva.

Poudarila je tudi, da bo prvi korak čiščenje kanala, da ob prvem dežju ne bi prišlo do zamašitve.

- Želim se vsem zahvaliti za pomoč, upam, da nam bo uspelo vse končati do začetka pomladi, oziroma do začetka četrtega meseca tega leta. Načrtujemo izdelavo elaborata zaščite in monitoringa podzemnega sveta ter hidrološkega stanja v Vjetrenici, da bi dobili zaključke, zakaj je prišlo do poplave. Zelo čudno je, kako je voda namesto v smeri proti morju šla proti Popovemu polju. Upamo, da bomo prišli do zaključkov do začetka sezone – pravi Soldo.

Direktor Sklada za zaščito okolja FBiH je poudaril, da jama Vjetrenica s svojimi podzemnimi lepotami in znamenitostmi vzbuja ogromno zanimanje turistov in obiskovalcev, po svojih značilnostih pa si zasluži, da se ji posveti velika pozornost ter poiščejo možnosti za vlaganje v njeno zaščito.

- Mnogi so problemi, ki jih je treba reševati korak za korakom v cilju afirmacije Vjetrenice, ne le kot turistične destinacije, ampak tudi glede njene zaščite, predvsem ob upoštevanju mnenja stroke o trajnostnem upravljanju tega naravnega dobra. Da bi to dosegli, je nujno delati na razvoju spremljajoče zakonodajne in institucionalne infrastrukture   - je poudaril Harbinja.

Soldo je potrdila, da bodo po rekonstrukciji jame začeli s pripravami za kandidiranje Vjetrenice na svetovni UNESCO seznam zaščitene dediščine.

- Vse to, kar se nam je zgodilo v zadnjih treh mesecih, nas je upočasnilo, vendar pričakujemo, da bomo začeli z intenzivnejšim delom – pravi Soldo.

Sredstva v višini 120.000 KM je odobrilo Zvezno ministrstvo za okolje in turizem v okviru donacije za pomoč zaščitenim naravnim območjem, od česar bo del porabljen za nabavo in zamenjavo uničene razsvetljave, drugi del pa za izvajanje monitoringa in nabavo aparatur po rekonstrukciji same jame.

Zaščita jame Vjetrenica sega v leto 1952, ko je bila razglašena za naravni spomenik, s Prostorskim načrtom iz leta 1981 je bila razglašena za naravni rezervat, po veljavnem Zakonu o varstvu narave iz leta 2003 pa je Vjetrenica kot naravni spomenik uvrščena v III. kategorijo zaščitenih delov narave. S približno 8 km dolgimi hodniki in 135 jezerci, v katerih živi endemična človeška ribica, številnimi kaskadami, sigastimi prevlakami in razvejanimi hodniki je jama pravi kraški dragulj.

V skladu s Konvencijo o varstvu evropskih divjih vrst in naravnih habitatov je Vjetrenica vključena v Smaragdno mrežo (Emerald network), ki se vzpostavlja za območja, pomembna za ohranjanje habitatov in vrst. Ta območja se določajo in dokumentirajo v okviru programa NATURA 2000 ter tvorijo osnovo vseevropske Strategije zaščite biološke in krajinske raznolikosti.

Zaščita in kakovostna valorizacija tega območja izjemne naravne, geološke, speleološke in hidro-geološke vrednosti, ki se nahaja v jugovzhodnem delu Hercegovine, sta izjemnega pomena tako za zaščito okolja in turizem kot za razvoj celotne regije, zlasti z geomorfološkega, geološkega in biospeleološkega znanstveno-raziskovalnega vidika.