Foča: Podjetnik je iz vladikovega propadlega rudnika izkopal milijone

Gordan Pavlović iz Foče je za šest milijonov KM kupil Novi rudnik rjavega premoga „Miljevina“. S tem si je pridobil tudi pravico do izkoriščanja premoga, na trgu vrednega najmanj tri milijarde KM.

Po podatkih Centra za raziskovalno novinarstvo (CIN) Pavlović ni izpolnil obveznosti kupoprodajne pogodbe, da bo ob koncu triletnega obdobja poslovanja v rudniku zaposloval 100 delavcev, vendar ga pristojno ministrstvo zaradi tega ni kaznovalo s skoraj 600.000 KM. Namesto tega mu je isto ministrstvo v tem obdobju dodelilo subvencijo za izvoz premoga v višini 266.433 KM.

Po prevzemu rudnika Pavlović ni nadaljeval podzemeljskega izkoriščanja, kot je bilo napovedano na Narodni skupščini Republike Srbske (RS), ki je odobrila prodajo „Miljevine“. Jama je bila zaprta, izkoriščanje pa poteka le na površinskem kopu.

   Transformacija rudnika

Izkoriščanje rjavega premoga iz „Miljevine“ pri Foči se je začelo leta 1947 v jami „Nozdre“, štiri desetletja kasneje pa je bil odprt tudi površinski kop „Budanj“. Do začetka leta 2000 je bil rudnik državno podjetje, po privatizaciji pa je bil transformiran v delniško družbo Rudnik rjavega premoga „Miljevina“. Večinski lastnik z 80-odstotnim deležem je ostala Vlada Republike Srbske (RS) in njeni skladi, ostalo pa so prejeli mali delničarji, med njimi tudi delavci. Vendar poslovanje ni bilo uspešno.

Novi rudnik rjavega premoga „Miljevina“ je nastal na premoženju delniške družbe Rudnik rjavega premoga „Miljevina“, ki je v stečaju. (Foto: CIN)

Eden od delavcev iz tega obdobja, rudarski tehnik Momčilo Andrić, pravi, da delovna sila ni bila dobro razporejena in da je bilo veliko več zaposlenih v administraciji kot rudarjev v jamah.

„Nas je bilo na primer tukaj 50, tam pa 200,“ pravi Andrić.

Zaradi zastarele in neustrezne opreme se je izkoriščanje na površinskem kopu ustavilo, podzemeljsko pa je delovalo oteženo. Do sredine leta 2006 je izguba v poslovanju rudnika znašala nekaj več kot 12 milijonov KM. Računi so bili blokirani, dolg do delavcev pa je znašal več kot milijon KM.

Delavci so pomoč pri reševanju težav poiskali pri Vladi RS, oziroma pri pristojnem ministrstvu, kjer jim je bila kot ena od možnosti predlagana uvedba stečaja. Po tem je 83 delavcev vložilo zahtevo na Osnovno sodišče v Trebinju za začetek stečajnega postopka, ki je bil odprt novembra 2006. Za stečajnega upravitelja je bil imenovan Lazo Đurđević.

Po dokumentaciji, ki jo je takrat pripravil, je knjigovodska vrednost premoženja rudnika znašala nekaj več kot 34 milijonov KM. Đurđević je v pogovoru za CIN dejal, da so terjatve delavcev in drugih upnikov priznane v višini okoli 7,6 milijona KM.

Po tej računici bi bilo mogoče vsa dolgovanja poplačati s prodajo premoženja.

Vendar pa upravitelj pravi, da knjigovodska vrednost rudnika ni bila realna, zato so sodni izvedenci opravili novo oceno. Zemljišče v velikosti 225.499 m2, gradbeni objekti, oprema, zaloge, med katerimi je bilo tudi 15.000 ton premoga, ter nematerialne naložbe v geološke raziskave premogovnega bazena so bili ocenjeni na 8,1 milijona KM.

Vso premoženje, razen dveh upravnih zgradb in neizkoriščenega premoga, je bilo ponujeno na dražbi, na kateri se je kot kupec pojavila Vlada RS s ceno 4,9 milijona KM. Kupoprodajno pogodbo sta januarja 2008 podpisala pristojni minister Rajko Ubiparip in stečajni upravitelj Đurđević.

Upravitelj pravi, da ni sporno, da Vlada RS kupuje premoženje podjetja, v katerem je bila večinski lastnik. „Lahko ga kupi kdorkoli,“ pravi Đurđević. Dejal je, da je bil z denarjem poplačan večji del skupnega dolga, vključno z dolgovi do delavcev, in da je ostalo še 2,7 milijona KM za plačilo različnim dobaviteljem. Poudarja, da bodo upravne zgradbe težko prodali, ker sta v njih nastanjeni begunski družini.

   Ustanovitev novega podjetja

Vlada RS je iz kupljenega premoženja ustanovila Novi rudnik rjavega premoga „Miljevina“, v katerem je nekaj delavcev nadaljevalo izkoriščanje premoga.

Nekdanji delavec Andrić pravi, da je bilo to za delavce najboljše obdobje. „Delali smo izjemno dobro. Imeli smo dobro plačo.“ V pogovoru za CIN je dejal, da je bilo v tistem času veliko interesentov za nakup rudnika, vendar ne misli, da so imeli vsi resne ponudbe. „Bilo je veliko raznih mešetarjev. Mislim, da je bilo petdeset različnih delegacij: iz Vietnama, Rusije, Češke, zahodnih držav in vseh mogočih naših,“ pravi Andrić.

Premog iz „Miljevine“ se prodaja na trgu BiH ter izvaža v Srbijo, Madžarsko, Črno goro in na Kosovo. (Foto: CIN)

Ponudbe za nakup „Miljevine“ so Vladi RS predložila tri podjetja: „Inox-Tehnomont“ iz Grud, „Euro Invest“ iz Moskve in „Pavgord“ iz Foče. Prvi dve sta odstopili od nakupa, Vlada RS pa je sprejela ponudbo fočanskega podjetja, o čemer je pripravila informacijo za Narodno skupščino RS.

V informaciji je navedeno, da je „Pavgord“ za nakup rudnika ponudil šest milijonov KM in naložbo 10 milijonov KM v opremo in infrastrukturo. Prav tako bi bili ohranjeni stari delavci, zaposleni novi in nadaljevalo bi se izkoriščanje rjavega premoga na površinskem in jamskem kopu.

Poslanec Vukota Govedarica je na seji skupščine, ki je potekala julija 2010, dejal, da je informacija nepopolna. „Iz tega se bojim, da ne moremo videti čisto nič in ne vem, ali se to čudo v naslednjih treh letih res lahko zgodi v Foči.“

Z 47 glasovi za in 15 vzdržanimi je Narodna skupščina RS sprejela pripravljeno informacijo in odobrila odločitev vlade, da se „Miljevina“ proda „Pavgordu“.

Naslednji mesec sta predsednik vlade RS Milorad Dodik in lastnik podjetja Gordan Pavlović podpisala kupoprodajno pogodbo, v kateri je med drugim določena cena 6 milijonov KM, triletna naložba v osnovni kapital podjetja v višini 10.125.000 KM ter 100 zaposlenih delavcev v triletnem obdobju.

S kupoprodajno pogodbo se je Pavlović zavezal, da bo v triletnem obdobju nadaljeval izkoriščanje premoga, vendar ni bilo natančno določeno, da mora to potekati tako v jami kot na površini, kot je bilo rečeno poslancem v Narodni skupščini RS. Prav tako je v pogodbi navedeno, da bo proizvodnja izboljšana z dodelitvijo koncesije za izkoriščanje rjavega premoga v čim krajšem roku, o čemer ni bilo govora na Narodni skupščini RS.

Po informacijah, do katerih je prišel CIN in jih posreduje bosansko-hercegovška tiskovna agencija Patria, je Pavlović štiri mesece po podpisu pogodbe prejel koncesijo za izkoriščanje premoga za obdobje 30 let, vendar pristojne institucije RS ne dovolijo vpogleda v koncesijsko pogodbo. Po podatkih Ministrstva za finance RS je Pavlović ob sklenitvi koncesijske pogodbe plačal enkratno koncesijsko nadomestilo v višini 87.750 KM ter nekaj več kot milijon KM za uporabo rudnih bogastev do maja 2015.

Predsednik Komisije za koncesije RS Predrag Aškrabić je novinarju CIN-a dejal, da se dodelitev koncesije pri privatizaciji rudarskih podjetij dogovarja neposredno s pristojnim ministrstvom: „V principu gre po inerciji.“

To pojasnjuje, zakaj Pavlović ni kupil premoženja starega rudnika od upravitelja Đurđevića, čeprav so potekali pogovori o tem, a je od Vlade RS kupil novi rudnik, ki je sestavljen iz tega starega premoženja. Đurđević je v pogovoru za CIN dejal, da je prodajal samo premoženje brez koncesije. „Ne dajem koncesije. Nimam nič s koli, ne površinskimi ne jamskimi.“

Po podatkih Vlade RS ima Miljevina pri Foči okoli 40 milijonov ton potencialnih rezerv premoga. Eden od povojnih direktorjev rudnika Aleksandar Golijanin meni, da je tolikšna količina premoga v jami, medtem ko je na površini še okoli 10 milijonov ton. „To je izjemen vir, izjemen,“ pravi Golijanin.

Glede na to, da je najnižja tržna cena premoga iz „Miljevine“ 60 KM na tono, to daje potencialno vrednost nahajališča najmanj tri milijarde KM.

   Neizpolnjevanje dogovorjenih obveznosti

Po podatkih, do katerih so prišli novinarji CIN-a, Pavlović v rudniku ni nadaljeval jamskega izkoriščanja, temveč je ob prevzemu rudnika odredil zaprtje jame.

„Za podzemeljsko izkoriščanje so potrebni strokovni ljudje, teh pa v Miljevini ni,“ pravi Golijanin.

V rudniku dela okoli 40 delavcev 12 ur na dan z povprečno plačo 600 KM. Po finančnih podatkih podjetja ob koncu triletnega poslovanja v rudniku ni delalo sto delavcev, kot je bilo dogovorjeno. Predvidena globa za neizpolnjevanje obveznosti zaposlovanja je 10.000 KM na delavca in bi jo bilo mogoče izterjati iz predloženih garancij za izpolnitev dogovorjenih obveznosti, ki so predvidene v višini pol milijona mark z omejenim rokom veljavnosti.

Po tem, ko je Gordan Pavlović pred petimi leti prevzel „Miljevino“, je zaprl jamo in izkoriščanje nadaljeval le na površinskem kopu. (Foto: CIN)

Glede na to, da je ob koncu leta 2013 v rudniku delal 41 delavec, to pomeni, da bi moral Pavlović plačati kazen skoraj 600.000 KM. Ministrstvo za industrijo, energetiko in rudarstvo RS je potrdilo, da kazni niso izterjali in da niso izvajali nadzora nad izpolnjevanjem pogodbene obveznosti.

V obrazložitvi, ki so jo poslali CIN-u, je navedeno, da je Pavlović za izpolnitev dogovorjenih obveznosti predložil garancijo v višini 100.000 KM, ki je veljala do 17. 1. 2012. Ker je medtem povečal osnovni kapital podjetja za 10.125.000 KM, „je s tem izpolnil pogodbeno obveznost v smislu naložb v podjetje, zato ni bilo potrebno predložiti bančnih garancij za drugo in tretje leto naložb“.

   Subvencije namesto kazni

Ne samo da ni bil kaznovan za neizpolnjene pogodbene obveznosti, temveč je Novi rudnik rjavega premoga „Miljevina“ iz Foče prejemal privilegije Vlade RS. Po podatkih Ministrstva za industrijo, energetiko in rudarstvo RS je v triletnem obdobju poslovanja ta rudnik prejel subvencije za izvoz v vrednosti 266.433 KM.

V obdobju od 2011. do 2014. leta je bilo iz „Miljevine“ izvoženega premoga v vrednosti 20,8 milijona KM v Srbijo, Madžarsko, Črno goro in na Kosovo, navajajo podatki Zunanjetrgovinske zbornice BiH.

Poleg tega premog kupujejo tudi številna javna podjetja v BiH.

Finančni kazalniki kažejo, da je Pavlović v štirih letih poslovanja, v obdobju od 2011. do 2014. leta, v rudniku zaslužil 15,3 milijona KM, kar je skoraj enako njegovim naložbam v nakup in razvoj „Miljevine“.

Kljub temu Pavlović ni zadovoljen s poslovanjem. Ne pristaja na intervju, vendar je v kratkem pogovoru z novinarji CIN-a dejal, da mu posel ne gre dobro in da želi rudnik zapreti, poroča Patria.